Po slovenski zakonodaji se odnašanje odpadkov iz zabojnikov šteje kot kraja, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje, ki naj bi ga obravnavala policija. Kljub temu po nekaterih slovenskih občinah lahko zasledimo, da občinski inšpektorji opravijo nadzor tudi na tem področju. So pa občinski inšpektorji nedvoumno pristojni za izvrševanje nadzora nad brskanjem po smeteh. Tako vsaj velja v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Murska Sobota, Slovenska Bistrica in Ormož. Občinskim inšpektorjem pri delu lahko pomagajo tudi mestni redarji, ki naj bi inšpektorje obveščali o nepravilnostih, če jih zaznajo. Občinske inšpekcijske službe pri tem uveljavljajo lokalne predpise, zabeležene v odlokih o ravnanju z odpadki.
Poleg tega lokalni odloki o ravnanju z odpadki natančno določajo višino kazni, ki naj bi doletela prekrškarja. Višina kazni pa se med občinami razlikuje. Fizični osebi oziroma posamezniku naj bi v Murski Soboti za brskanje ali razmetavanje odpadkov grozila denarna kazen v višini 500 evrov, v Celju in Ormožu pa so pri tem mnogo bolj tolerantni. Denarna kazen, ki preti posamezniku, je v teh občinah 100 evrov. »Obžalujemo, da se ljudje znajdejo v tako težkem položaju, da so primorani brskati po smeteh,« so povedali na MO Celje.
Toleranca do revnih
Predvidene denarne kazni za brskanje in razmetavanje odpadkov po občinah:
MO Ljubljana - 400 evrov
MO Maribor - 300 evrov
MO Celje - 100 evrov
MO Murska Sobota - 500 evrov
MO Ptuj - 400 evrov
MO Slovenska Bistrica - 400 evrov
Ormož - 100 evrov
S človekom, ki je zapadel v tolikšno osebno stisko, da je primoran iz odpadkov pobirati ostanke, s katerimi bi si v življenju lahko pomagal, ni težko sočustvovati. A vendar je stikanje po kontejnerjih za smeti sporno z več vidikov, saj zavržemo odpadke, ki razkrivajo osebne podatke in pričajo o načinu življenja. Če govorimo o mešanih komunalnih odpadkih, pa moramo nujno omeniti še higienske zadržke, saj se v kontejnerjih zbirajo odpadki, kot so uporabljeni higienski vložki in plenice, prav tako se najdejo ostanki hrane, ki v vročih kontejnerjih po več dni gnijejo. Neprijeten vonj bi slehernemu posamezniku moral dati vedeti, da vsebina zabojnika ni zdrava.
Na drugi strani pa tisti, ki odnaša odpadke, tudi povzroča škodo. Sistem za ravnanje z odpadki je namreč narejen tako, da uporabniki javnih storitev ravnanja z odpadki plačujejo stroške teh storitev izvajalcem javnih služb. S pomočjo vestnega ločevanja odpadkov uporabniki znižujejo stroške teh storitev, kar se odrazi tudi na mesečnih položnicah. Če so odpadki razmetani in pomešani, bo izvajalec javne službe imel pri svoji dejavnosti višje stroške, uporabnik pa višjo položnico.
Papir kot najbolj mikavna surovina za prekrškarje
Z zbiranjem odpadkov v kontejnerjih se ločeno zbirajo tudi surovine, ki jih izvajalci javnih služb prodajajo, izkupiček od prodaje pa bi potem morali obračunati pri izstavljanju položnic. To v praksi pomeni, da več surovine, kot je bo uporabnik zbral, več bo lahko izvajalec javne službe »iztržil«, posledično pa bi moral biti znesek na položnici nižji.
Na območju mestnih občin Ljubljana, Maribor, Murska Sobota zaznavajo nepravilnosti prav pri odtujevanju papirja. Pojav so omenili tudi na MO Ptuj. Poleg tega na območju Murske Sobote opažajo, da domnevni povzročitelji odtujujejo iz zbiralnikov tudi rabljena oblačila, drobno električno in elektronsko opremo, deloma pa tudi embalažo.
Organizirano delovanje nepridipravov
Prav pri primeru kraje papirja se je že marsikje izkazalo, da so posamezniki organizirano praznili kontejnerje in nato kupcem papir prodajali. »Po naših izkušnjah je namen tistih, ki brskajo po odpadkih, najti in odnesti vrednejše surovine, pri čemer največjo težavo predstavlja prav odtujevanje papirja,« so pojasnili na JP Voka Snaga, ki izvaja javno službo na območju Ljubljane.
S podobnim fenomenom so se pred leti srečevali tudi na območju Slovenske Bistrice, kjer pa se je odtujevanje papirja močno zmanjšalo. »Da bi takšno početje preprečili, so ukinili ekološke otoke, kjer so se zbirali komunalni odpadki. Odkar se je uvedel sistem pobiranja odpadkov od vrat do vrat, ne zaznavamo težav na tem področju,« je povedal Robert Vrečko z Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.
Različne prakse omejevanja brskanja in odtujevanja odpadkov
Znano je, da so prekrškarjem bolj prikladni zabojniki ob večstanovanjskih objektih, posledično je to odklonsko vedenje pogostejše v večjih središčih. Tukaj gre predvsem za praktični vidik, saj imajo kontejnerji pri večstanovanjskih objektih večjo prostornino, na drugi strani pa so tudi lažje dostopni. Pri omejevanju prekrškarjev se je kot uspešna izkazala strategija ograjevanja zabojnikov. »S postavljanjem ograjenih prostorov z nameščenimi ključavnicami in z zaklepanjem posameznih zabojnikov se je število prekrškov zaradi brskanja po smeteh v zadnjem letu v primerjavi s preteklimi leti zmanjšalo,« so ocenili na MO Ptuj.
