Stalno sestavo Slovenske vojske (SV) tvori 6321 ljudi, še 656 je rezervistov. Po podatkih ministrstva za obrambo glede na kadrovski načrt stalni sestavi SV manjka nekaj več kot tisoč pripadnikov, pri čemer največji delež te tvorijo navadni vojaki, ki jih je trenutno 2297. Maja letos je z namenom popolnitve kadrov SV zagnala medijsko kampanjo, s katero želi čim več mladih navdušiti za poklic vojaka, ki pa ostaja relativno slabo plačan.
POSTANI VOJAK
Po podatkih spletne strani Postanivojak.si je začetni plačilni razred novinca v SV odvisen od stopnje izobrazbe. Nekdo, ki ima narejeno triletno srednjo poklicno šolo, si lahko obeta uvrstitev v 23. plačilni razred, kar prinaša 1043 evrov bruto ali 727 evrov neto na mesec. Z opravljeno gimnazijsko ali poklicno-tehniško maturo dobite 30 evrov na mesec več. Mesto podčastnika-vodnika, čigar glavna naloga je usposabljanje novih kadrov, je plačana 842 evrov neto, častnik-poročnik, ki pa opravlja zahtevnejše naloge in zato že mora imeti vsaj diplomo prve stopnje bolonjskega študija, pa se v neto znesku že približa štirimestnemu številu in dobi 960 evrov, kar znese 1428 evrov bruto.
Vojak si finančno stanje lahko izboljša s podpisom dolgoročnih pet- ali desetletnih pogodb, ki mu zagotavljajo bonuse, ali če dobi na uporabo službeno stanovanje. Vsem vojakom pa je dobro znano dejstvo, da si lahko največji zaslužek obetajo v tujini, kjer na mirovnih misijah zaslužijo tudi do trikrat več kot doma. Nevarnejša ko je misija, večje je plačilo.
INVESTICIJE V ČASU RECESIJE
Največja vladajoča stranka SDS je kot rešitev za pomanjkanje kadrov v Slovenski vojski letos predlagala ponovno uvedbo sistema naborništva, kar pa pričakovano ni naletelo na pretirano pozitivne odzive niti znotraj vojske, kaj šele v širši javnosti. Aktualni minister Matej Tonin se je lotil težav z druge strani in napovedal vlaganja v opremo. Odbor za obrambo je tako v četrtek z 10 glasovi za in petimi proti potrdil njegov predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko v obdobju med letoma 2021 in 2027. Zakon je kljub rekordnemu proračunskemu primanjkljaju naletel na odobravanje v večini poslanskih skupin. Edini, ki predlogu povsem nasprotujejo, so poslanci Levice, ki poudarjajo, da bi ta sredstva v času pandemije koronavirusa mnogo raje kot vojski namenili zdravstvu in sociali, zaradi česar so tudi napovedali posvetovalni referendum, na katerem bodo še državljani dobili možnost izraziti mnenje o zajetnih investicijah. Od preostalih strank so še najbolj zadržani v LMŠ, ta sentiment pa si delijo še z določenimi posamezniki iz vrst Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek.
VEČINA DENARJA ZA OKLEPNIKE
V podporo predlogu je pred javnost stopil načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš, rekoč, da v preteklih 12 letih v vojsko investicij tako rekoč ni bilo – ne v opremo, ne v infrastrukturo, ne v kader. In kaj si lahko obeta načelnik ob sprejetju zakona?
SV bo lahko oblikovala dolgo napovedano srednjo bataljonsko bojno skupino, opremljeno z vozili 8 x 8 in 4 x 4 v vrednosti 408 milijonov evrov. Vojno letalstvo bo dobilo 128 milijonov evrov za nakup transportnega letala, dveh helikopterjev in izgradnjo novega hangarja na Brniku, 65 milijonov evrov naložb bo namenjenih logistiki in medicinski opremi, ravno toliko pa še za raketne sisteme. Preostanek 74 milijonov evrov bo šel v nadgradnjo informacijskih sistemov in infrastrukture ter za pehotno orožje in opremo.
Aktualni predlog tako krepi vojsko, ne pa rešuje njene zagate z očitnim pomanjkanjem kadrov. Neobstoj domače vojaške industrije nadalje zagotavlja, da bo 780 milijonov v pretežni meri končalo v tujih žepih. Vse za naše Nato prijatelje.
