Ko je Banka Slovenije (BS) s prvim novembrom lani zaostrila pogoje za pridobitev potrošniških in stanovanjskih kreditov, so banke opozarjale, da bo večina Slovencev postala kreditno nesposobna. Po nekaj mesecih se je pokazalo, da so učinki veliko večji, kot so pričakovali, tudi po zaslugi koronakrize. Čeprav banke ponujajo izjemno ugodne kreditne pogoje, se je zanimanje potrošnikov preusmerilo v varčevanje. Kot so sporočili iz Združenja bank Slovenije, gibanja kažejo, da so bili učinki ukrepa še celo večji od predvidenih. Že takoj po uveljavitvi ukrepa je prišlo do drastičnega znižanja kreditiranja prebivalstva – stanovanjskega, še bolj pa potrošniškega. Iz februarja 2020 objavljenih podatkov BS o gibanju mesečnih stanj posojil je razvidno močno znižanje že v novembru. Na področju potrošniških posojilih je celo že prvi mesec prišlo do neto odplačil oziroma nominalnega znižanja stanja posojil, ki se je v mesecu decembru 2019 še nadalje znižalo.
Vpliv epidemije
Na posojilno aktivnost in predvsem na domače povpraševanje je v obdobju od vključno letošnjega marca dalje dodatno negativno vplivalo poslabšanje gospodarskih razmer zaradi epidemije covida-19. V avgustovskih objavah BS informira, da se rast posojil od začetka epidemije še hitreje zmanjšuje. Medletna rast potrošniških posojil se je junija 2020 znižala že na –1,7 odstotka, prav tako pa se je pomembno upočasnila letna rast stanovanjskih posojil, in sicer za kar polovico.
Kdo sploh še dobi kredit
Večina Slovencev po podatkih statističnega urada zasluži manj kot povprečno plačo, ki v zadnjem tromesečju znaša nekaj več kot 1200 evrov neto. Ob takem prihodku jim banke lahko glede na dostopne podatke odobrijo okoli 35.000 evrov potrošniškega kredita na dobo odplačevanja sedem let ali okoli 135.000 evrov stanovanjskega hipotekarnega kredita z dobo odplačevanja 30 let. Podatki so okvirni in se od banke do banke spreminjajo, ponekod malce navzgor, drugod malce navzdol. V teh izračunih niso upoštevani otroci. Že en otrok znesek možnega potrošniškega kredita zniža na 28.000 evrov in znesek stanovanjskega na 105.000 evrov.
Nerešljive težave
V skorajda nemogočem položaju pa se znajdete, če ste samostojni podjetnik s statusom normiranca. To so tisti espeji, ki jim država priznava, da 80 odstotkov vseh njihovih prihodkov predstavljajo stroški, od preostalih 20 odstotkov pa plačajo 20 odstotkov davka. Banke večinoma zdaj kot njihove prihodke štejejo 16 odstotkov njihovih prihodkov (prihodki, zmanjšani za stroške in davke). Ob takem izračunu se tako tudi tistim espejem, ki zaslužijo 50.000 evrov na leto, zgodi, da so kreditno nesposobni in ne dobijo niti evra kredita. Kot so nam pojasnili v naši največji banki, NLB, pri normirancih višino osnove za izračun kreditne sposobnosti izračunavajo na podlagi davčno priznanih prihodkov in stroškovne uteži, ki se določi glede na dejavnost, ki jo normiranec opravlja (storitvena, proizvodna ali pa dejavnost, ki jo opravlja pogodbeno za enega večjega naročnika). Tako normirani espe, ki na leto zasluži 50.000 evrov in opravlja storitveno dejavnost, lahko dobi 30.000 evrov osebnega in 151.000 evrovhipotearnega kredita. Če deluje v proizvodni dejavnosti, se znesek hipotekarnega kredita poviša na 212.000 evrov, če pa gre za prekarca, ki večino dela opravi za enega večjega naročnika, ne dobi niti evra kredita, saj je kreditno nesposoben. V NLB opozarjajo, da so številke informativne narave in da vse primere obravnavajo individualno. V omenjene zneske prav tako niso všteti otroci, ki kreditno sposobnost še znižajo. Tovrstni oziroma podoben izračun sposobnosti uporablja večina naših bank. Kot kaže gredo normiranim espe-jem še najbolj na roke pri banki Unicredit, kjer za osnovo izračuna kreditne sposobnosti jemljejo letne prihodke, kar pomeni, da pri normirancu, ki zasluži 50.000 evrov letno in odvaja 350 evrov za prispevke, kot mesečni prihodek za ugotavljanje kreditne sposobnosti štejejo kar 2.400 evrov.
Veliko število prekarcev
V Sloveniji je po podatkih Fursa deluje 113.898 fizičnih oseb z dejavnostjo, od tega jih kar 55.486 uveljavlja normirane stroške in kot taki so skorajda zagotovo kreditni nesposobni. Zanimivo je, da v kolikor je v družini en partner redno zaposlen in drugi samostojni podjetnik, lahko slednji celo negativno vpliva na kreditno sposobnost redno zaposlenega. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa ocenjuje, da je v atipičnih oblikah zaposlitve pri nas od 200.000 do 250.000 ljudi.
Država samstojnim podjetnikom, ki zaslužijo manj kot 100.000 evrov, priznava, da 80 odstotkov njihovih prihodkov predstavljajo stroški, ne da bi morali to dokazovati z računi. Od priznanih prihodkov normiranci plačajo 20 odstotkov davka.
