V svoji analizi stanja je Janša na posvetu slovenske diplomacije, ki poteka na Brdu pri Kranju, izpostavil, da razprave o jedrni Evropi nujno predpostavljajo, da sam nisi del tega jedra. Kar pa nakazuje na nesamozavest države in občutek manjvrednosti, zlasti v pogledih od zunaj. "Ko smo se na referendumu odločali o vstopu v EU, nismo glasovali za EU, kjer bodo prvo- in drugorazredne države," je poudaril premier. "Verjeli smo v enakopravnost in da bodo ista merila za vse," je poudaril.
V podrobnosti teh razprav, na čelu katerih je predvsem predsednik republike Borut Pahor, pa se Janša ni spuščal, prav tako ne v očitke, da se Slovenija tesneje povezuje z državami, ki se soočajo z očitki o nazadovanju demokracije, posege v človekove pravice, zlasti manjšin, in v svobodo medijev. Je pa premier poudaril, da Slovenija v EU išče različna zavezništva, saj je EU "povezava kompromisov". Izključevanje določenih zavezništev vnaprej pa bi bilo nespametno, je poudaril.
Pri tem je ponazoril, da je Slovenija sicer v nasprotju z dotedanjo politiko podprla idejo o uvedbi t. i. evroobveznic za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19. To je naletelo na veliko naklonjenost v Italiji in Španiji, ki sta v pandemiji najhuje prizadeti. Slovenija pa npr. ne bo pozabila, kako ji je kot prva s pošiljko zaščitnih mask med pandemijo na pomoč priskočila Češka, je povedal Janša.
O pandemiji
Pandemiji covida-19 je sicer posvetil precejšen del svojega polurnega nagovora diplomatom. Izrazil je tudi upanje, da bo kmalu prišlo do cepiva oz. zdravila proti covidu-19. Napovedi so optimistične, je ocenil. "A čaka nas še nekaj težkih mesecev," je opozoril.
Izrazil je upanje, da bo prišlo do večje usklajenosti znotraj EU pri sprejemanju ukrepov za omejevanje širjenja okužb, čeprav države spet delujejo precej po svoje. Kritičen je bil, ker se EU glede odgovorov na pandemijo ne zmore uskladiti niti na ravni stroke. To pa se dogaja že drugič v enem letu. "Ampak še enega zaprtja javnega življenja si ne Slovenija ne ostale evropske države ne bodo mogle privoščiti," je poudaril.
Določen čas za naprej je EU kupil dogovor na julijskem vrhu EU, ko so voditelji potrdili prihodnji proračun EU in sprejeli odločitev za oblikovanje 750 milijard evrov težkega sklada za obnovo gospodarstva po pandemiji. Da je bil dogovora dosežen, pa ni bilo enostavno, je poudaril Janša, hkrati pa pohvalil hitro ukrepanje evropskih finančnih institucij in tudi Mednarodnega denarnega sklada, da kriza ne bo tako globoka.
Strateška katastrofa
Evropo čaka težka prihodnost tudi zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU. Brexit je Janša označil za strateško katastrofo, posledice pa bo EU trpela še dolgo časa. "Večje probleme pa bomo imeli mi, ki bomo ostali, kot tisti, ki odhajajo," je še dejal premier. V EU se zdaj iščejo nova ravnotežja, usklajevanje in iskanje skupnih odločitev pa zaradi ene članice manj ni nič lažje, je dejal.
Sicer pa Slovenija ostaja zagovornica evropskega povezovanja in poglabljanja integracije. Podpira širitev schengenskega območja in območja evra. Podpira pa tudi širitev na Zahodni Balkan. Stabilnost te regije je strateškega pomena tako za EU kot Slovenijo. Perspektiva članstva pa je še vedno najbolj privlačna metoda za to, je ocenil premier.
V prihodnjih dneh EU čakajo tudi razprave o položaju v Belorusiji in ozemeljski spori med Grčijo in Turčijo glede raziskav črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemlju, je spomnil.
Janša je poudaril, da kot člani EU in Nata pri tem, na katero stran se bomo postavili, ne more biti dilem. Treba je deliti tako dobrobiti kot težave, iskati pa je treba tudi kompromise, je še dejal Janša v svojem nagovoru vodjem slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v svetu in drugim vodilnim predstavnikom zunanjega ministrstva.
