Prvostopenjsko sodišče je aprila lani Bavčarja in Golubića spoznalo za kriva zlorabe položaja oz. pomoči pri tem dejanju ter oba obsodilo na zaporni kazni. Bavčarja je obsodilo na dve leti in pol zapora ter mu skupaj s prejšnjo obsodbo izreklo enotno kazen sedmih let in petih mesecev zapora, Golubića pa je sodišče obsodilo na eno leto in osem mesecev zapora.
Bavčar in Golubić sta po ugotovitvah okrožnega sodišča Istrabenzu povzročila za 3,7 milijona evrov škode, za kolikor so bile preplačane Intereuropine delnice. Istrabenz je leta 2007 namreč vstopil v terminski posel, ki ga je imela z Banko Celje sklenjenega Maksima Holding ter se je nanašal na obvezen nakup delnic Intereurope po točno določeni ceni in v točno določenem obdobju, tako da je ob zapadlosti terminskega posla vso škodo, ki bi jo sicer iz tega posla utrpela Maksima Holding, nase prevzel Istrabenz.
Med drugim je pomenljivo sosledje dogodkov, saj je Istrabenz le dan po nakupu omenjenega paketa delnic za skupno dobrih 14 milijonov evrov le-tega naslednji dan prodal Banki Celje za 10,3 milijona evrov. Motiv za naklep je sodišče videlo v Bavčarjevem interesu po lastniškem prevzemu samega Istrabenza prek Maksime Holdinga.
Na sodbo sta se pritožila oba obsojena ter tudi Golubićeva zagovornica Anka Kozamernik. Bavčarjev zagovornik Aljoša Dežman je na današnji obravnavi najprej izpostavil, da prvostopenjsko sodišče nekaterih dokazov sploh ni izvedlo. Tako na primer ni postavilo izvedenca finančne stroke ali zaslišalo bankirjev Banke Celje, zaradi česar je sodba neveljavna. Predvsem pa je Dežman opozoril, da se v postopku nikjer ni dokazalo, da bi njegov varovanec sodeloval pri sklepanju posla in da ni bil izkazan naklep.
Bavčar sam pa je tako kot na obravnavi na okrožnem sodišču ponovil, da posla v resnici ni poznal, saj so se z njim ukvarjali njegovi sodelavci, vse pogodbe pa so pripravljali na Banki Celje. Po koncu obravnave je Bavčar izrazil prepričanje, da bo obsodba padla.
Kozamernikova je navedla, da je Golubić v posel vstopil zgolj kot porok ter da ni imel motiva za kaznivo dejanje. Glede samega posla pa je opozorila, da je treba gledati na širšo sliko Istrabenzovih poslov v letih 2007 in 2008. Tako je pri terminski pogodbi šlo dejansko za reodkupno pogodbo, s katero so želeli refinancirati Istrabenz. Odvetnica je vztrajala pri oprostilni sodbi, podredno pa naj višje sodišče sodbo razveljavi.
Tudi Golubić je opozoril na tedanje okoliščine, in sicer tako Istrabenzove načrte s prevzemom Petrola kot kreditno izpostavljenost Banke Celje do Istrabenza, zaradi česar je bil terminski posel "edina rešitev". Kot je dodal, so tedaj na Banki Celje tovrstne posle sklepali serijsko. Povedal je še, da so ga za izpeljavo posla prosili v Istrabenzu, konkretno nekdanji član uprave Srečko Kenda.
Višja državna tožilka Mateja Jadrič Zajec je vztrajala pri tem, da sodišče pritožbe zavrne. Kot je povedala po koncu seje, zatrjevanje kršitve po mnenju tožilstva niso podane, sodišče pa je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter uporabilo ustrezno kazensko sankcijo.
Odločitev bo višje sodišče sporočilo pisno.
