Policija je na junijskih protivladnih protestih v Ljubljani neupravičeno legitimirala ljudi. Za svoje ravnanje v več primerih ni imela zakonske podlage. Prav tako ni jasno, po kakšnih kriterijih je policija izbirala protestnike, ki jih je legitimirala, in ali je pri tem pravilno uporabila svoja pooblastila.
To so ključne ugotovitve, ki jih je mogoče razbrati iz mnenja varuha človekovih pravic Petra Svetine o policijskih postopkih ugotavljanja identitete ob protestu v petek, 19. junija, v Ljubljani. Takrat se je v središču mesta zbralo 7000 ljudi. Zaradi popolne zapore Trga republike je več protestnikov prestopilo ograjo, posedalo po tleh in bralo ustavo, a so jih policisti odstranili. Na shodu je policija legitimirala 69 ljudi. Med njimi so bili tudi nekateri naključni mimoidoči in tisti, ki so bili zgolj na poti na kraj shoda. Zoper 27 ljudi je uvedla postopek o prekršku.
Zaradi številnih kritik ravnanja policije je varuh človekovih pravic že v ponedeljek, 22. junija, na lastno pobudo na ministrstvo za notranje zadeve naslovil podrobno poizvedbo. Zanimalo ga je, koliko protestnikov je identificirala policija in kaj je bila zakonska podlaga za takšen ukrep. Dobil je odgovor, s katerim očitno ni bil zadovoljen.
»Preventivno« identificirali ljudi
Varuh je namreč želel izvedeti, kaj natančno je pri policistih, ki so identificirali protestnike, vzbudilo sum, da nameravajo ti storiti prekršek ali kaznivo dejanje. To mu ni uspelo. Z ministrstva so mu odgovorili, da je policija identiteto ljudi v konkretnih primerih »ugotavljala s proaktivnim oziroma preventivnim namenom delovanja«. Kot so pojasnili, so »osebe s svojim ravnanjem na poti v smeri kraja protestnega shoda oziroma zadrževanjem na samem kraju protesta vzbujale sum, da bodo storile prekršek ali kaznivo dejanje«.
Po kakšnih kriterijih so policisti izbirali protestnike, ki so jih identificirali, na ministrstvu niso pojasnili. Že iz njihovega pojasnila pa je jasno, da so kršili zakon o nalogah in pooblastilih policije. Zgolj to, da se oseba pomika v smeri shoda ali da se v istem času zadržuje na kraju shoda, po zakonu ne more biti razlog za njeno identifikacijo. »Izpostavljene okoliščine so sicer tudi tako splošne, da bi jih bilo po vsej verjetnosti mogoče pripisati vsem udeležencem protesta, ki naj bi jih bilo približno 7000,« je zapisal varuh. Zato po njegovem »ni povsem jasno, na kakšni podlagi so pravzaprav policisti ugotavljali identiteto zgolj 69 oseb izmed vseh drugih udeležencev protesta«.
Zakaj so torej policisti 19. junija množično popisovali ljudi na protestu? Na ministrstvu so v odgovoru varuhu navedli le dva konkretna razloga. Prvi je bil sum kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki uradni osebi prepreči uradno dejanje. Več ljudi naj bi ga po navedbah ministrstva storilo na protestih 12. junija, torej teden dni pred tem. Šlo je za shod, na katerem je na Trgu republike prišlo do krajšega prerivanja med policijo in udeleženci protesta iz skupine Antifa. Kot drugi razlog za popisovanje protestnikov so na ministrstvu navedli »pozivanja na družbenih medijih k padcu ograj«.
Policija prekoračila pooblastila in kršila ustavo
To po oceni varuha še zdaleč ni dovolj za sum, da je ali še bo določena oseba izvršila kaznivo dejanje ali prekršek. Gre namreč za tako imenovano preventivno poseganje v človekove pravice. Po odločbi ustavnega sodišča iz leta 2006 morajo biti pooblastila države v takšnem primeru bolj omejena. »Zastavlja se vprašanje, ali je bilo teh 69 ukrepov dejansko izvedenih v skladu z zakonom, in če ni zato lahko prišlo do prekomernega posega v ustavno pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic,« je opozoril Peter Svetina.
Čeprav bi policisti proti protestnikom ukrepali zaradi kršenja začasne splošne omejitve zbiranja ljudi na javnih krajih, bi morali to početi na drugačen način, je poudaril varuh. Policisti morajo tako v primerih, ko je za uspešno izvedbo policijske naloge mogoče uporabiti različna policijska pooblastila, uporabiti tista, s katerimi lahko opravijo policijsko nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami.
Čeprav gre za do zdaj najbolj resna opozorila organa, ki skrbi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to ministrstva verjetno ne bo pretirano ganilo. Po naših informacijah na ministrstvu ne razmišljajo o uvedbi internega nadzora v zadevi. Odgovore Svetini je sicer pripravljal direktorat za nadzor nad policijo in druge varnostne naloge, pristojen za zakonitost dela policije.
Notranjega nadzora ne bo
Vse to ne preseneča ob dejstvu, da ministru Alešu Hojsu protestniki, ki se že od konca aprila vsak petek zbirajo na ulicah slovenskih mest, niso po volji. Policijo je večkrat javno pozval, naj proti njim odločneje ukrepa. Najmanj dvakrat je Hojs v času protestov obiskal štab Operativno-komunikacijskega centra (OKC) na Prešernovi cesti v Ljubljani. Tam naj bi po naših informacijah poskušal v določenem delu usmerjati delo policije med protesti, kar bi pomenilo hujšo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji.
Prvič se je Hojs tam oglasil v petek, 29. maja, tik pred začetkom takratnega protivladnega shoda, na katerem so se policisti do protestnikov obnašali drugače kot pred tem. Izrekali so globe ljudem, ki so po oceni policistov nosili transparente z domnevno žaljivimi vsebinami.
Drugič je Hojs prostore štaba v OKC Ljubljana obiskal v sredo zvečer, 24. junija, po proslavi dneva državnosti, ki so jo prav tako spremljali protesti. Medtem ko so protestniki na Prešernovem trgu organizirali alternativno proslavo, so jih tam prvič pričakali člani neonacistične organizacije Blood & Honour, oblečeni v rumene jopiče. Prišli so podpret vlado in izzivat protestnike. Vzklikali so žaljiva gesla in poskušali s hrupom motiti govorce. Policija neonacistov ni popisala ali oglobila, čeprav je eden od njih desnico stegnil v nacistični pozdrav. Precej bolj temeljiti so bili mediji SDS, ki so v poznejših tednih redno objavljali imena in fotografije posameznih protestnikov. Kako so jih pridobili, ni znano.
Varuh sicer policiji priporoča, naj policisti pri ugotavljanju identitete vselej opravijo skrbno presojo pogojev, ki jih določa zakon. A pretekle izkušnje in Hojsovi javni nastopi ne dajejo upanja, da bodo varuhova priporočila tudi upoštevali.
