Ob manku ustrezne razlage Pušnik ne izključuje niti, da za vsem stoji politika, češ da so še aktualne zamere do županje Črne na Koroškem, Romane Lesjak, ki je bila med najglasnejšimi kritiki vladnih nabav zaščitne opreme.
Da množične prireditve predstavljajo nevarnost za javno zdravje v času pandemije koronavirusa, je jasno. Prav tako je jasno, da je nevarnost okužbe na odprtem bistveno nižja kot v zaprtem prostoru. Ko se bližamo jeseni in padcu temperatur, so se v Nemčiji odločili preizkušati, kako nevarno je zadrževanje množic v zaprti dvorani. Zato so 1500 prostovoljcev z maskami in negativnimi testi za koronavirus napotili v Areno Leipzig, kjer so preizkusili tri različne scenarije za koncerte, kjer so prostovoljcem naročili, kako striktno naj se držijo priporočil o družbeni distanci. Na podlagi tega testa bodo strokovnjaki nato odločali, kako naprej glede omejitev obiskov množičnih dogodkov. Kljub relativno dobri epidemiološki sliki so za zdaj v najštevilčnejši državi Evropske unije dvorane zaprte za ljubitelje glasbe ali športa, prav tako veljajo enake omejitve na stadionih.
Siva cona
Slovenija je glede tega vprašanja tudi še kar zadržana. Veljavni vladni odlok dovoljuje organizirane javne prireditve do 500 udeležencev, a le pod pogojem, da se lahko zagotovi minimalna varnostna razdalja med ljudmi v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Poleg standardne dokumentacije mora tako organizator pridobiti še pozitivno mnenje NIJZ. Kot smo v preteklih mesecih že postali vajeni, ko pride do takšnih in drugačnih koronaukrepov, njihovo uveljavljanje ni vedno najbolj jasno in nedvoumno. V spominu je še vedno svež spomin na mašo na Brezjah, na kateri se je ob prazniku Marijinega vnebovzetja zbralo okoli tri tisoč vernikov, zaradi česar se je znašla pod drobnogledom zdravstvenega inšpektorata. Le nekaj dni prej je tudi potekala tekma druge slovenske nogometne lige, kjer so si gostitelji ND Primorje iz Ajdovščine prislužili kazen v višini 500 evrov. Izrekla jim jo je Nogometna zveza Slovenije (NZS), češ da so kršili predpise, ki jih je zapovedala krovna nogometna zveza kljub še vedno veljavnim predpisom NIJZ.
Kaj pa rekreativci?
A šport ni samo profesionalen in ne poteka samo na stadionih. Rekreativni športniki po mesecih počitka – vsaj v tekmovalnem smislu – prihajajo tudi na svoj račun. Vse več je maratonov po celotni Sloveniji. Za tisti največji, ljubljanski maraton so prijave že odprte, a bo dokončna potrditev o izvedbi prišla septembra. Največji kolesarski maraton, Maraton Franja, pa bo potekal, in sicer 6. septembra. Večina dogodkov poteka v okrnjeni meri, saj je moč pričakovati manjše število prijav iz tujine, ki so, sploh na ljubljanskem maratonu, tvorile znaten del prijavljenih.
Okrnjeno različico tekmovanja so bili pripravljeni izpeljati tudi organizatorji K24 Ultra Trail racea s startom v Črni na Koroškem, a niso imeli te sreče. Kot vipavskemu ultra trailu pred njimi, je korona zagodla tudi Črnjanom, ki so načrtovali izvedbo tekmovanja v vzdržljivostnem teku med 7. in 9. avgustom.
Soorganizator Klemen Pušnik je v telefonskem pogovoru izrazil veselje, da se ti dogodki končno vračajo, a hkrati razočaranje, da njim samim izvedba ni bila omogočena. Pušnik je prepričan, da so storili vse potrebno, da bi jim NIJZ dal zeleno luč, a so kljub temu ostali praznih rok tudi po treh pritožbah in izpopolnitvah programa. Ta je bil prilagojen že v prvi prijavi, saj so število udeležencev spustili na zahtevanih 500, prav tako so nameravali masovni skupinski start nadomestiti z več starti v skupinah po deset. Kot opozarja Pušnik, gre pri tem tekmovanju tako ali tako za večdnevni dogodek, ki poteka na dolgih trasah, kjer so stiki omejeni na minimum (razlika med prvim in zadnjeuvrščenim na 100-kilometrski trasi je lansko leto znašala 18 ur), a tudi za to niso imeli posluha pri NIJZ.
Brez odgovora
V iskanju pojasnil in napotkov je Pušnik naletel na gluha ušesa, tako da je neuspešno poskušal vzpostaviti komunikacijo z direktorjem Milanom Krekom, a je ta po besedah Pušnika »zaščiten kot kočevski medved«. Zadnji poskus pritožbe je bil zavrnjen, češ da organizator ni zmožen zagotoviti, da se tekači na koroških hribih ne bodo srečevali z naključnimi mimoidočimi. Poraja se vprašanje, zakaj je torej lahko prejšnji teden potekal skoraj identičen dogodek v Idriji. Na NIJZ so bili gluhi na naša vprašanja, direktor tekmovanja Jure Gantar pa si to razlaga z nekaj faktorjev. Njihov tek je potekal v občini, ki ima dobro epidemiološko sliko, število udeležencev je znašalo zgolj tristo, z izjemo štirih Italijanov pa so prav vsi tekači bili Slovenci.
Pušnik pojasnila ni dočakal, ob manku ustrezne razlage pa ne izključuje niti, da za vsem stoji politika, češ da so še aktualne zamere do županje Črne na Koroškem, Romane Lesjak, ki je bila med najglasnejšimi kritiki vladnih nabav zaščitne opreme, ko so bile koroškim občinam dostavljene znamenite serviete z gumicami, ki so se pretvarjale za maske.
Prostovoljec organizator Pušnik je razumljivo razočaran nad pomanjkanjem razumevanja s strani odgovornih, za nekaj dobre volje pa so vendarle poskrbeli tekači, ki so se spontano in na lastno pest lotili trase iz Črne prek Pece, Olševe, Raduhe, Smrekovca in Uršlje gore na dan, ko naj bi potekal start.
