Stanje na trgu dela kaže, da delodajalci in delavci ta ukrep še vedno potrebujejo. V septembru naj bi bilo za to potrebnih 16,5 milijona evrov.
Cigler Kralj se je sicer še v začetku tedna nagibal k umiku čakanja na delo oz. preusmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Kot je dejal za STA, take pobude dobiva tudi od zunaj. Hkrati je izpostavil, da nekatere panoge še niso res zaživele in da jih ne želi pustiti na cedilu. K podaljšanju čakanja na delo so ga v torek pozvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so delodajalci za ukrep subvencioniranja čakanja na delo do vključno torka posredovali 71.842 vlog za 390.903 zaposlene. Po zadnjem, četrtem protikoronskem zakonu, ki je shemo čakanja omogočil za julij in avgust, so oddali 14.903 vloge za 50.919 zaposlenih.
Skupaj je doslej zavod delodajalcem za povračila nadomestil plače zaradi čakanja nakazal 258,5 milijona evrov, nova tranša, ki bo znova zajela mesece marec, april, maj in junij, pa je napovedana za petek. Prva nakazila za čakanje na delo v juliju so predvidena 10. septembra.
