Do izkopa prihaja več kot dve leti in pol po tem, ko je Dars z razpisom začel iskati izvajalca del. Ker je nekaj več kot polovica načrtovane predorske cevi na avstrijski strani, je razpis hkrati objavil tudi tamkajšnji avtocestni upravljavec Asfinag.
Avstrijci so po pravnomočno sklenjenem postopku javnega naročanja izbranega izvajalca v delo uvedli septembra 2018, na slovenski strani pa je izbor zaradi pritožb neizbranih izvajalcev postal pravnomočen šele 22. januarja letos. Dars je s turško družbo Cengiz pogodbo v vrednosti 98,5 milijona evrov podpisal 30. januarja.
Skupna dolžina vzhodne cevi bo znašala slabih osem kilometrov, od tega bo slovenska dolga 3,5 kilometra. Predvideni rok za dokončanje del je leta 2025.
Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev na Darsu načrtujejo še dveletno sanacijo obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del.
Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil sicer zgrajen in predan prometu v začetku junija 1991. Je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.
