Nekateri ljubitelji narave se ob sprehodih in pohajkovanjih bojijo kač, drugi zveri, kot sta medved in volk, medtem ko na najnevarnejše živali za zdravje človeka številni niti ne pomislijo. To so klopi.
Slovenija po številu okužb s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, na prebivalca spada med najbolj ogrožene države na svetu. Omejitve, povezane s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, pa so letos številne ljudi privabile v naravo, kar se pozna tudi pri številu okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.
Najpogostejši sta lymska borelioza in klopni meningitis. Do 9. avgusta so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli 5332 prijav obolenj z lymsko boreliozo, medtem ko je lani v vsem letu zbolelo 3938 ljudi. Stopnja obolevnosti je letos najvišjav goriški in koroški regiji.
Do 9. avgusta so na NIJZ prejeli še 133 prijav obolenj s klopnim meningitisom, kar je več kot v vsem lanskem letu, ko jih je bilo 112. Stopnja obolevnosti je najvišja v primorsko-notranjski regiji in na Koroškem.
Pomembno zgodnje odkrivanje
Za lymsko boreliozo cepivo ne obstaja, inkubacijska doba pa znaša od treh do 32 dni. V prvi fazi se običajno pojavi značilna sprememba na koži – neboleča rdečina, ki se počasi širi navzven od mesta ugriza, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. »Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar okužba vseeno prodira dalje. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita po več mesecih ali letih po okužbi,« opozarjajo na NIJZ. Pri bolniku se pojavijo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov, od kože, živčevja, sklepov in mišic do srca in oči. Zdravniki bolezen zdravijo z antibiotiki, pri čemer je zelo pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni, saj je zdravljenje praviloma takrat precej učinkovito, je zapisano na spletni strani NIJZ. Med posledice bolezni sicer spada tudi dementnost.
15 let fizioterapije
Najučinkovitejši ukrep zaščite pred klopnim meningitisom je cepljenje. Na NIJZ ga priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se pojavljajo okužbe. Medtem ko je cepivo po navedbah NIJZ varno in učinkovito, pa zdravljenje in rehabilitacija po bolezni lahko trajata več kot desetletje.
Sekcija za preventivno medicino je na spletu objavila posnetek mladega Petra Prebila, ki se je okužil v osnovni šoli. »Imel sem vročino, 40 stopinj Celzija. Zelo me je začela boleti glava, zato sva z mamo odšla k zdravnici,« se spominja. Mama je po njegovih besedah posumila, da bi lahko šlo za klopni meningitis, a je zdravnica ocenila, da gre za virozo, in ga poslala domov. »Ob šestih zjutraj sem vstal in padel v komo. V komi sem bil pet dni, štirinajst dni na intenzivni negi, dva meseca sem bil v bolnišnici in devet mesecev na inštitutu Soča,« pravi Prebil, ki je pretrpel mukotrpen povratek v samostojnost. Bolezen ga je tako prizadela, da se je moral znova naučiti pisati, brati in računati. »Vse sem izgubil, tako da sem potreboval devet let, da sem končal srednjo šolo,« je poudaril. Sedem let je obiskoval logopeda, medtem ko je kar poldrugo desetletje trikrat na teden obiskoval fizioterapijo, a še danes čuti posledice okužbe. Roka je še vedno negibna, težave ima tudi z nogo, zato šepa.
Inkubacijska doba pri klopnem meningitisu traja od enega do dveh tednov. V prvem obdobju, ki traja do osem dni, se pojavijo utrujenost, glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah ter znaki prehlada. Naslednji trije tedni minejo brez simptomov, nato pa bolezen prizadene osrednje živčevje. »Bolnik ima telesno temperaturo več kot 39 stopinj Celzija, močan glavobol, pojavljajo se slabost, bruhanje, otrdelost vratu, zmanjšana koncentracija, motnje zavesti,« je zapisano v zborniku Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. V najhujših primerih je treba zaradi ohromitve dihalnih mišic bolnika umetno ventilirati. Pri petih odstotkih bolnikov ostanejo trajne ohromitve, dobra tretjina bolnikov pa ima dolgotrajne posledice, kot so glavoboli, utrujenost, slabše prenašanje stresa, motnje pomnjenja, zbranosti in ravnotežja ter tresenje.
