Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je dejala, da je premeščanje vseh stanovalcev domov za starejše občane v bolnišnice nesmiselno. "Tudi sicer samo okuženih ali blago bolnih ne hospitaliziramo. Način prenosa covida-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija obvezna sama po sebi, kot bi bila na primer pri eboli," je dejala na današnji novinarski konferenci.
Ker je slovensko zdravstvo trenutno v polnem teku in skušajo tudi nadoknaditi izpadli program, je kadra za pomoč v domovih manj kot v prvem valu epidemije, je dodala Beovićeva. Zato je po njenih besedah pomembno pametno sodelovanje vseh ministrstev, Skupnosti socialnih zavodov, direktorjev domov za starejše občane, bolnišnic in zdravstvenih domov, da vendarle najdejo nekaj kadra, ki lahko okrepijo delo v domovih, kjer imajo žarišče okužbe. "Nikakor pa vztrajanje na nekih okopih, ki ne bo pripeljalo nikamor, in bo najslabše vplivalo na oskrbovance domov in na bolnike," je povedala.
Poleg tega pa vseh okuženih stanovalcev nimajo kje hospitalizirati, saj bi morali zaradi prezasedenosti bolnišnic odpasti številni zdravstveni programi, ki so v veliki meri namenjeni prav isti populaciji starejših ljudi. Po njenih besedah bi bil velik nesmisel, da bi se po eni strani ljudi hospitaliziralo le zaradi potrebe po izolaciji, ki jo lahko uredijo drugje, po drugi strani pa na ta račun ne bi bili deležni obravnave, ki jo potrebujejo.
Beovićeva je kritično ugotavljala, da domovi menijo, da se jim s premeščanjem okuženih stanovalcev v druge ustanove, ne bo treba več ukvarjati s preprečevanjem okužb, saj bodo okužene prevzeli drugi.
Potrdila je, da bi lahko bila rešitev v tem, da bi okužene oskrbovance iz domov premestili v neke prostore, ki niso bolnišnice. "Ampak je treba te prostore najti, imeti kader, verjetno ga bodo dali iz domov," je dodala.
Ob tem je poudarila, da morajo v domovih v prvi vrsti narediti vse, da ne pride do vnosa okužbe. Regulirani obiski oskrbovancev ne predstavljajo problema, ampak je večji problem osebje v domovih. Vodstva domov morajo ukrepati in zagotoviti, da zaposleni nosijo maske, razkužujejo roke, prav tako morajo ločiti čiste in nečiste poti, je dodala.
Domače izkušnje in prakse iz tujine
Po omenjeni novinarski konferenci je Skupnosti socialnih zavodov Slovenije podporo izkazala Sekcija domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine. Kot so zapisali v izjavi, je treba ob pojavu okužb s koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalke in stanovalce nemudoma osamiti izven doma. Takojšnja popolna osamitev obolelih v zunanji enoti za COVID-19 je nujna, saj kadrovske in arhitekturne razmere v večini domov za starejše ne omogočajo varne obravnave bolnih in učinkovite zajezitve nadaljnjega širjenja okužb. Pristojne zato pozivajo, da upoštevajo domače izkušnje in najboljše prakse iz tujine, kjer so za učinkovito osamitev obolelih vzpostavili zunanje enote.
"V domovih za starejše biva približno 21.000 stanovalk in stanovalcev, povprečno starih 85 let. Polovica je nepokretnih in potrebuje nego 24 ur na dan. Večini mora osebje pomagati pri prehranjevanju, osebni negi in drugih vsakodnevnih opravilih, vse to pa so tesni stiki, ki omogočajo prenos koronavirusa," je povedala dr. Tanja Petkovič, predsednica Sekcije domskih zdravnikov. "Domovi za starejše se soočajo z izrazitim kadrovskim pomanjkanjem, zaradi česar je delo organizirano tako, da so zaposleni na oddelkih vsak dan v stiku z mnogimi stanovalci in sodelavci. Ob pojavu okužb se zato domovi soočijo z velikimi organizacijskimi težavami, ki jih še zaostri kadrovski izpad zaradi okužb med zaposlenimi in preventivne samoosamitve. Hkrati večinoma arhitekturno niso zasnovani tako, da bi omogočali varno osamitev obolelih. Vse to moramo dosledno upoštevati pri snovanju in izvajanju ukrepov za zaščito zdravja prebivalk in prebivalcev, ki jih zaradi številnih pridruženih bolezni koronavirus najbolj ogroža."
