Do nadaljnjega je dovoljeno le zbiranje do deset ljudi, do 50 oseb le, če organizator vodi evidenco udeležencev, do 500 ljudi pa, če organizatorji dobijo dovoljenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Po mnenju SŠK seznam udeležencev verskega obreda predstavlja podatek o verskem prepričanju točno določenega posameznika, ki je skladno zakonom o varovanju podatkov občutljiv osebni podatek.
"SŠK se je glede vladnega odloka o popisovanju vernikov, ki se udeležijo verskih obredov, obrnila po pojasnila in navodila na IP glede pravilnega zbiranja osebnih podatkov in njihovega varovanja. Na osnovi tega mnenja bodo škofje ta oziroma naslednji teden pripravili dopolnjena navodila za obhajanje svetih maš," je za STA pojasnil tiskovni predstavnik SŠK David Kraner.
Informacijski pooblaščenec je nato na SŠK posredoval neobvezno mnenje in uvodoma poudaril, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
IP ugotavlja, da je glede nabora oseb, ki so skladno z odlokom zavezane obdelovati sezname udeležencev na dogodkih, v praksi precej nejasnosti oziroma odprtih vprašanj, zato lahko poda zgolj splošne usmeritve z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Seznam udeležencev pri verskem obredu bi lahko, odvisno od konkretnih okoliščin, odražal tudi podatek o samem verskem prepričanju posameznika, ki se uvršča med posebne, občutljive vrste osebnih podatkov.
Obdelava teh je po mnenju IP mogoča v primerih, ki jih izrecno določa splošna uredba o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja. Ta bi tako lahko morebiti dala pravno podlago za vodenje oziroma posredovanja seznama udeležencev zbiranja v cerkvah zaradi preprečitve širjenja covida-19.
Izjema od prepovedi zbiranja posebnih vrst osebnih podatkov je na temelju omenjene uredbe mogoča, kadar je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Evropske unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
"Navedeni ukrep po mnenju IP sicer zasleduje zakonit cilj s področja javnega zdravja, vendar je treba na tem mestu opozoriti na morebitno vprašanje ustavnosti določbe odloka z ustavo," so zapisali v obrazložitvi IP.
Iz njegovega urada še nadalje navajajo druge zahteve pri zbiranju podatkov, kot so obveščanje o tem posameznikov, skrb za primerno zavarovanje osebnih podatkov in zaščiti pri njihovem morebitnem prenosu preko telekomunikacijskih omrežij.
