Za pet milijonov evrov težav

Pečečniku grozi, da bo iz posla z državo izšel z visoko izgubo

Tomaž Modic, Vesna Vuković, Primož Cirman / Necenzurirano.si
6. 7. 2020, 19.30
Deli članek:

Maske, ki jih je Joc Pečečnik konec aprila pripeljal iz Kitajske in zanje od države pričakoval skoraj pet milijonov evrov, ne izpolnjujejo zahtevanih standardov in niso ustrezne za zaščito pred širitvijo novega koronavirusa.

Primož Lavre / arhiv Reporterja
Pečečnik za zdaj pravi, da je odprta tudi možnost tožbe zoper državo.

To so pokazali rezultati laboratorijskega testiranja, ki so ga naročili na državnem zavodu za blagovne rezerve. Tam so šele po posredovanju Janševe vlade prevzeli dva milijona Pečečnikovih mask, a le pod pogojem, da bo njihovo ustreznost potrdila akreditirana kontrolna hiša. Gre namreč za maske tipa FFP2, ki so namenjene uporabi v bolnišnicah.

Na Pečečnikovo nesrečo so bili rezultati testiranja negativni. Zato so ga na zavodu za blagovne rezerve že pozvali, naj maske v roku 14 dni odpelje iz skladišča. Dodali so, da niso plačali ne mask ne njihovega transporta. In jih očitno tudi ne bodo.

»Prodati sem moral družinsko zemljo«

Kitajski proizvajalec mask Pečečniku zagotavlja, da so maske ustrezne, od njega pa je pred kratkim prejel tudi sveže izdelan CE-certifikat. 

To zdaj za Joca Pečečnika predstavlja velik problem. Za Necenzurirano.si je pred dnevi priznal, da je pri poslu z državo zaradi »nesporazuma« pri obračunu stroškov transporta že imel za več sto tisoč evrov izgube. Zdaj mu grozi, da bo izgubil še okoli 4,5 milijona evrov, kolikor bi moral prejeti za dva milijona mask FFP2.

Za celotno opremo, ki jo je uvozil, je namreč Pečečnik že pred tem na Kitajsko nakazal predplačilo, za kar je najel 10-milijonsko posojilo. »Vse kredite z naslova uvoza opreme, plačilo garancijske premije in obresti sem bankam vrnil oziroma plačal že 28. maja,« je zagotovil Pečečnik. Toda zaradi zapleta z maskami je moral založiti lastna sredstva.

»Nisem imel druge izbire, kot da sem za 3,5 milijona evrov prodal družinsko zemljo, milijon evrov pa sem po podpisu aneksa dobil plačanih od državnih rezerv. Tako sem lahko na rok vrnil denar banki,« je dejal podjetnik. Država mu je tako ostala dolžna prek 4,5 milijona evrov, »in to iz posla, za katerega nismo dajali nobene marže, ampak smo želeli pomagati državi pridobiti opremo«.

Profimedia
Gre za maske tipa FFP2, ki so namenjene uporabi v bolnišnicah.

»Ne vem še, kaj bom naredil«

Joc Pečečnik je za zdaj še previden pri napovedovanju morebitne tožbe proti državi. »Vse je odprto,« nam je pojasnil.

Kitajski proizvajalec mask mu zagotavlja, da so maske ustrezne, od njega pa je pred kratkim prejel tudi sveže izdelan CE-certifikat. Obenem je zaprosil za novo, že tretje testiranje v neodvisnem in ustrezno akreditiranem laboratoriju.

Na tržnem inšpektoratu so medtem ugotovili nasprotno. Maske, ki jih je pripeljal Pečečnik, namreč niso imele ustreznih oznak. Natančneje, bile so brez oznake, ki bi dokazovale, da gre za standard za osebno dihalno opremo (CE), in brez pripisane štirimestne številke, ki jamči, da ne gre za ponaredek ali slabe materiale.

»Že na začetku sem povedal, da nismo strokovnjaki za medicinsko opremo in da smo opremo naročili po pridobljeni specifikaciji kvalitete, količin in cene,« je dejal. Poleg tega so konkretne maske naročili po tem, ko so že marca dobavili vzorce in jih je kot ustrezne potrdil Bureau Veritas, zunanja kontrolna hiša, ki jo najema zavod za blagovne rezerve. »Zdaj pa maske kar naenkrat niso več ustrezne in dobre,« je povedal Pečečnik.

Ne gre za prvi zaplet med državo in Pečečnikom. Najprej je v Slovenijo namesto mask FFP2 dobavil kirurške maske 2R, ki sploh niso bile del pogodbe. Zavod jih je kljub temu odkupil, pri čemer je s Pečečnikom sklenil novo pogodbo. Prav tako Pečečniku ni uspelo dobaviti dogovorjenih mask tipa FFP3, ki nudijo najvišjo stopnjo zaščite.

»Nasedel sem emotivnemu klicu domovine«  

Joc Pečečnik je jezen na vlado, ki ga je po njegovih besedah najprej prosila za pomoč, pozneje pa odvrgla kot smet. Meni, da je eden od dobaviteljev, ki so »nasedli emotivnemu klicu domovine, na koncu pa ostali z dolgovi in v težavah, ki si jih nismo zaslužili«.

Konec marca, ko je po posredovanju ministra za obrambo Mateja Tonina ponudil pomoč pri dobavi zaščitne opreme, je bilo drugače. Bil je med najbolj privilegiranimi ponudniki. Vlada mu je pomagala praktično na vsakem koraku, čez noč pa mu je uredila celotno financiranje posla. Kot smo razkrili, je bil Pečečnik le vmesni člen, prek katerega je potekal posel. Zaščitno opremo je namreč kupoval prek posrednika, prijatelja iz igralniških voda. Kdo je določil ceno in kolikšna razlika je ostala pri posredniku, ni mogoče preveriti.