Kot je Miroslav Petrovec povedal za STA, sam sicer v testiranju za protitelesa ne vidi smisla, razen ko gre za raziskavo o prekuženosti prebivalstva.
Hkrati pa opozarja, da so "vsi testi in priporočila strokovnih združenj trenutno z velikim vprašajem". Po njegovih besedah noben od testov ne izstopa, poleg tega pa še ni bila opravljena dobra študija, ki bi ovrednotila katerikoli test za protitelesa, je pojasnil Petrovec. Ker tovrstnih študij ni in ker vemo, da nekateri okuženi ne tvorijo protiteles, je nemogoče govoriti o zanesljivosti testov za protitelesa, je še dodal.
Ker nobenega od testov še niso klinično ovrednotili, gre po njegovi oceni torej bolj za "izhod v sili oziroma dodatek k diagnostiki" okuženosti z novim koronavirusom, ki še naprej ostaja neposredna, torej z brisom.
Predstojnik inštituta za imunologijo je ob tem povedal, da je bilo tudi pri slednjem, torej testiranju prisotnosti virusa v brisu nosno-žrelne sluznice, v Sloveniji nekaj lažnih pozitivnih testov. Sam sicer pozna samo en primer, ki mu je bila odrejena celo karantena.
Ta primer je bil tako za nekaj časa vključen tudi v vsakodnevno objavljeno številko okuženih, a so podatek, takoj ko so ugotovili, da je bil test lažno pozitiven, popravili, osebi pa preklicali odredbo karantene.
Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je šlo za primer v Šentjerneju iz sredine tega tedna.
Po pojasnilih Petrovca do lažnih pozitivnih testov najpogosteje pride zaradi kontaminacije s produkti, ki nastajajo pri reakciji, s katero dokazujejo virus. Lahko pa se vzorci kontaminirajo med seboj, saj naenkrat procesirajo po nekaj 100 vzorcev. "Če imaš med njimi enega, ki je visoko pozitiven, lahko kapne v drugi vzorec, in tako dobiš lažno pozitiven rezultat," je pojasnil. Po njegovih besedah je zato zelo pomembno, kako so izurjeni ljudje, ki delajo z vzorci, in v kakšnih pogojih to počnejo.
