Zdravstveni inšpektorat lahko sicer nadzor izvede šele po tistem, ko je bila osebi vročena odločba o karanteni s podpisom ministra za zdravje ali osebe, ki jo je pooblastil. Pri nadzoru so v večini primerov ugotovili, da odločba o karanteni zaradi upoštevanja postopkov o vročanju po zakonu o upravnem postopku še ni bila vročena oziroma da je čas odrejene karantene že potekel, je pojasnila zdravstvena inšpektorica Deana Potza.
Po zakonu o nalezljivih boleznih kršitelja ukrepa osamitve ali karantene kaznujejo z globo v višini od 400 do 4000 evrov, je dodala.
Medtem ko so nadzor nad domnevnimi kršitvami karantene v preteklosti opravljali po prejetih prijavah in po tistem, ko so preverili, ali je bila osebi vročena odločba o karanteni, je zdaj v teku nadzor skladno z vladnim sklepom o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi covida-19 med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in policijo.
Inšpektorat sicer aktivno sodeluje s policijo pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa vse od sredine marca, ko so razglasili epidemijo.
Na inšpektoratu je zaposlenih 85 inšpektorjev. Nadzore v zvezi z zakonom o nalezljivih boleznih in covidom-19 opravljajo neprekinjeno in se sproti odzivajo na prispele prijave. Števila nadzorov, ki jih posamezen inšpektor opravi na dan ali teden, pa številčno ne morejo opredeliti, saj je to odvisno od zahtevnosti posameznega postopka.
