Že na prvi seji je vlada na njegov predlog zamenjala direktorico policije Tatjano Bobnar, od katere so poslanci SDS pred tem želeli izvedeti podatke o preiskavi financiranja stranke.
V prvi polovici aprila se je moral zaradi vožnje pod vplivom alkohola s položaja posloviti njegov državni sekretar Franc Breznik. Aleš Hojs je ves čas zatrjeval, da je za dogodek izvedel šele po objavi na Pop TV.
Javno je pritiskal na ustavno sodišče, ki je pozneje zadržalo del odloka o omejitvi gibanja. Sam je v času, ko je veljala omejitev gibanja na občine, obiskal počitniško hišo v Beli krajini. Branil se je, češ da je šel pomagat tašči pri delih.
V prvi paket protikoronskih ukrepov je vlada na Hojsov predlog vnesla predlog novih policijskih pooblastil, ki bi omogočala vstope v stanovanja in sledenje telefonom brez sodne odredbe. Informacijska pooblaščenka je v tem videla poskus vzpostavitve policijske države.
Po prvih protestih je Hojs policijo pozval, naj za »prepoznavanje sodelujočih na protestnih shodih uporabi vse javno objavljene slike iz medijev in socialnih omrežij«. V tem primeru bi jih policija obravnavala kot storilce kaznivih dejanj, in ne prekrškov, pri čemer bi lahko šlo za »resen poseg v človekove pravice«.
Na videokonferenci ministrov za notranje zadeve EU, ki so razpravljali o varnostni situaciji v Evropi, je sodelujoče »informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo«. Za to ni imel podlage v nobenem sklepu vlade ali državnega zbora, ki določa politiko na področju notranjih zadev.
Hojsovo ministrstvo je razveljavilo odločbo mariborske upravne enote o prepovedi koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića - Thompsona, ki ne skriva simpatij do ustaškega režima. Zaradi tega je zahtevo za interpelacijo proti njemu vložila opozicijska SD.
