Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 je na današnji izredni seji DZ predstavil minister za delo Janez Cigler Kralj. Med glavnimi ukrepi je izpostavil subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za delodajalce iz vseh panog, kot dodatno pomoč turistični panogi pa še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in izdajo bonov vsem prebivalcem, ki jih bo mogoče koristiti pri ponudnikih turističnih nastanitev v Sloveniji.
Ob tem je omenil dopolnilo poslanskih skupin koalicije, po katerem bo lahko pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo tudi še v juniju uveljavljal vsak delodajalec v Sloveniji. Izjema bi bili proračunski uporabniki, večje finančne družbe in predstavništva tujih organizacij.
Po predlogu vlade naj bi se ta ukrep za mesec dni podaljšal le za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezane dejavnosti. Če bo DZ koalicijsko dopolnilo podprl, bo torej z redkimi izjemami veljal za vse, ob čemer je minister opomnil, da bodo morali delodajalci zaposlene napotiti na čakanje najpozneje do 30. junija.
Sam sicer kot ključni ukrep za obdobje po epidemiji novega koronavirusa vidi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. "Predlagali smo ga z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in za preprečitev odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov," je dejal.
Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela odredil delo s skrajšanim delovnim časom od 20 do 35 ur na teden. Za preostali čas ga bo lahko napotil na začasno čakanje, pri Zavodu RS za zaposlovanje pa uveljavljal povračilo nadomestila plače.
Obravnavani zakon, ki naj bi ga DZ potrdil še nocoj, je Cigler Kralj označil za logično nadaljevanje prvega in drugega paketa protikoronskih ukrepov, ki je segel do 1,3 milijona ljudi. "Gre za izhodno strategijo za preprečitev hujših posledic epidemije in kot pomoč gospodarstvu, da se bo lahko čim prej zagnalo v polni meri," je dejal. Vrednost tokratnih ukrepov je ocenil na do ene milijarde evrov.
