Nosilec oziroma vodilni partner mednarodnega projekta Life Lynx je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V projektu iz Slovenije sodelujejo še Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave, partnerji pri projektu pa prihajajo tudi s Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.
"Doslej smo v okviru projekta v Slovenijo pripeljali tri rise iz Romunije, letos pričakujemo še risa s Slovaške," je povedal koordinator projekta Life Lynx Rok Černe iz ZGS, ki je tudi sodeloval na današnji novinarski konferenci v Loškem Potoku. Ta je potekala, preden so Borisa izpustili v naravo. V času prilagajanja na novo okolje v prilagoditveni obori so zanj skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe Life Lynx skrbeli lovci iz lovske družine Loški Potok.
Bor in ris
Pri izbiri imena Boris so sodelovali učenci osnovne šole Sodražica, ki so skupno predlagali 58 imen, posebna komisija pa je iz nabora izbrala ime Boris, ki ga sestavljata dve besedi, povezani z naravo: bor in ris. Z vključevanjem mladih v izbiro imena po Černetovih besedah tudi osveščajo mlade in javnost o pomenu risa v naravi.
Borisa so v Romuniji ulovili konec januarja, pri prevozu do Slovenije pa se je zapletlo zaradi zapiranja meja ob epidemiji covida-19, a so ga nato s širšo akcijo 30. aprila pripeljali v Slovenijo. Pred njim so v okviru projekta v Slovenijo pripeljali že risa z imenoma Goru in Katalin.
Velike zveri
Ris spada med velike zveri in je v Sloveniji avtohtona živalska vrsta, a je konec 19. stoletja pri nas izumrl predvsem zaradi pomanjkanja hrane, sistematičnega pobijanja velikih zveri in slabšega habitata. Takrat je bilo namreč na območju Slovenije bistveno manj gozda kot danes.
Nato so lovci in gozdarji risa leta 1973 uspešno doselili na Kočevsko, a je v poznejših letih parjenje v sorodstvu prineslo negativne posledice za živali. "Zaradi zmanjšanja genetske pestrosti se je začela populacija počasi sesedati," je povedal Černe.
To so opazili strokovnjaki in začeli ukrepali. Eden od ukrepov je projekt Life Lynx, katerega glavni cilj je preprečiti ponovno izumrtje te avtohtone vrste. Z doselitvijo novih risov bodo tako povečali genetsko pestrost in jim omogočili, da ostanejo v tem delu Evrope.
V prihodnje tudi samice
Projekt bo skupno trajal skoraj sedem let, trenutno poteka tretje leto. V okviru projekta načrtujejo, da bodo na območju Dinaridov v populacijo vključili devet živali, od tega pet v Sloveniji in štiri na Hrvaškem. Hkrati načrtujejo, da bodo pet živali vključili tudi v alpski del Slovenije. Doslej so doselili samce, v prihodnje predvidevajo, da bodo tudi samice. Dva risa od skupno štirih so že izpustili tudi na Hrvaškem.
Živali spremljajo s pomočjo telemetričnih ovratnic, da vidijo, ali se je žival uspešno vključila v populacijo. Če se to ne zgodi ali pa če se risu kaj zgodi, da ga denimo povozi avto, potem bodo takšnega risa nadomestili z drugim, je pojasnil Černe.
Srna danes ne bi bila srna
Risi, ki jih naseljujejo pri nas, prihajajo z območja Karpatov. "To je nam najbližja zdrava populacija risov. In tudi eno redkih območij v Evropi, kjer so se risi ohranili," je pojasnil strokovnjak.
Po ocenah stroke je bilo v Sloveniji v lanski sezoni prisotnih 20 risov. Ris je poleg rjavega medveda in volka eden od treh velikih zveri pri nas. Ne gre za konfliktno vrsto živali, pri čemer v Slovenji ne poznamo primera, ko bi zdrav ris napadel človeka V zadnjih letih beležimo povprečno en napad risa na domače živali letno, je povedal Černe.
V naravi ima ris pomembno vlogo, je na vrhu prehranske piramide. "Evolucija srne je v preteklosti potekala skupaj z evolucijo risa. Srna danes ne bila srna, če se ne bi razvijala skupaj z risom. Menimo, da je pomembno, da ta naravni proces ostane v naravi še naprej," je okoliščine še orisal Černe.
