V prvomajski poslanici je Sindikat delavcev trgovine Slovenije podal pobudo, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte tudi po izteku koronakrize. Pobuda je po besedah generalnega sekretarja Ladija Rožiča "prišla iz vrst zaposlenih v trgovinah, ker so videli, da se da v tej državi preživeti tudi tako. Prebivalstvo je preskrbljeno, čeprav so trgovine en dan v tednu zaprte".
Življenje se, četudi prilagojeno, počasi vrača v stare tirnice, z naslednjim mesecem naj bi tudi trgovine začele z obratovanjem ob nedeljah. "To je za nas nesprejemljivo in menimo, da bi se morala referendumska volja iz leta 2003, ko so državljani RS odločili, da se trgovine zaprejo v nedeljo, tudi uresničiti," je poudaril Rožič in dodal, da ne gre za modno muho sindikata, temveč zahteve delavk in delavcev.
Pobudo SDTS je prevzela opozicijska Levica, ki je, kot je znano, v DZ vložila predlog zakona, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh tudi po koncu omejitvenih ukrepov. "Upamo, da bo politika držala svojo besedo in z zakonom zaprla trgovine. Menimo pa, da to ne sme biti politično vprašanje, gre za vprašanje zdrave pameti, razuma in posluha ljudem. 115 tisoč nas je zaposlenih v trgovini, trgovina je ena največjih dejavnosti v državi," je poudaril Rožič in poslance pozval k podpori zakonskemu predlogu, ki bi zaprtje udejanil.
Zaposleni podpirajo nedeljsko zaprtje trgovin
Anketa med zaposlenimi v živilskih trgovinah, trgovinah z lesnimi izdelki in belo tehniko ter prodajalnimi z oblačili, ki jo je SDTS izvedel skupaj s Centrom za družbene raziskave je pokazala plebiscitarno podporo nedeljskemu zaprtju trgovin. Podporo je namreč izreklo 98 odstotkov vprašanih.
"Če na vprašanje ukinitve nedeljskega dela pogledamo z delavskega vidika, torej s stališča tistih, ki jih to najbolj zadeva, je odgovor povsem nedvoumen in jasno v prid zaprtju trgovin ob nedeljah," so rezultate ankete pospremili v SDTS. Višina podpore nedeljskemu zaprtju trgovin, ki jo je pokazala anketa, izvedena v tem mesecu, jih je celo presenetila.
Delež podpornikov med delavci v trgovini se ob tem praktično ni spremenil, če je vprašanje glede podpore spremljalo opozorilo, da v tem primeru ne bodo več prejemali nedeljskega dodatka. Na vprašanje, ali nedeljsko zaprtje podpirajo, četudi to pomeni manjši zaslužek, jih je pritrdilno še vedno odgovorilo 95 odstotkov.
Kljub nizkim plačam v panogi, ki dosegajo le okoli 78 odstotkov povprečne plače v državi (v trgovinah z živili še manj) in, kot je na današnji novinarski konferenci sindikata poudaril Rožič, zelo pogosto ne dosegajo niti minimalne plače, grožnja z upadom mesečnega zaslužka nima skoraj nobenega vpliva na mnenje zaposlenih. "Trgovina je ena najslabše plačanih dejavnosti. Bruto urna postavka je 3,9 evra in neto 2,9 evra. Bruto urna postavke minimalne plače je 5,4 evre. Vsi zaposleni, vključno s tistimi na bencinskih servisih, imajo doplačila do minimalne plače, kar je sramotno. Za nedeljsko delo, ki ga opravljajo, ponavadi ure niso izplačane, ampak gredo v razporejanje delovnega časa. Ure lahko izkoristijo takrat, ko lastniki nimajo dela in delavce pošljejo domov," je navedel Rožič.
Po oceni sindikata je finančni učinek nedeljskega dodatka ob sicer nizkih plačah zelo majhen.
Za nedeljsko delo je plačilo 6,05 evrov na uro, kar je 60 centov več kot je urna postavka minimalne plače, tako da za pet ur nedeljskega dela dodatek doseže nekaj nad 30 evrov. "To je v neto zneskih tako nizko, da je nesmotrno delati za ta denar," je poudaril generalni sekretar SDTS. Po drugi pa so rezultati tudi izraz "izjemno hudih delovnih obremenitev, ki jih ne odtehta noben denar".
Z ukinitvijo nedeljskega dela tudi dvig plač?
Obe interpretaciji po mnenju sindikata združuje dejstvo, da je 69 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi morali hkrati z ukinitvijo nedeljskega dela dvigniti tudi plače. V SDTS so zato prepričani, da se ne bi smeli ustaviti le pri zahtevi za zaprtje trgovin ob nedeljah, ampak morajo zahtevati tudi boljše plače, ki bodo zaposlenim omogočale, da prosti čas kakovostno izkoristijo. "Če svojo plačo nameniš za nakup vinjete, za popravilo hladilnika, plačilo poračuna za elektriko, nakup šolskih potrebščin in ne moreš na preprost izlet, je zelo stresno. Ko moraš pred nakupom očal prositi starše, da ti posodijo denar, poleg ob vsem tem pa se sprašuješ, če boš konec meseca sploh še imel denar za bencin, da boš prišel v službo. Kaj šele, da bi pomislil, da bi se udeležil družabnega dogodka, koncerta, tečajev. Če imaš srečo in s s pomočjo partnerja vse to lahko privoščiš, pa imaš službo in delo za vikend ter vikend izletov in družinskih zabav ne moreš načrtovati. Občutek, da zaradi službe držiš celo družino nazaj, je obremenjujoč," je svoje občutke opisala Taja Korbar iz Mercatorja.
Obratovalni čas trgovin ni prilagojen številu zaposlenih
Rožič je poudaril tudi, da so vse grožnje Trgovinske zbornice Slovenije glede izgube delovnih mest v primeru nedeljskega zaprtja trgovin absurdne in pomenijo zavajanje. Opozoril je, da obratovalni čas trgovin ni prilagojen številu zaposlenih, kot bi moral biti po zakonu. Pred koronsko krizo je tako v panogi po njegovih besedah primanjkovalo okoli 7000 zaposlenih, kar so trgovci pokrivali s študentskim delom in tujimi delavci.
"Trgovina je kruta do zaposlenih", je bil jasen in dodal, da poskusi pogajanj o izboljšanju materialnega položaja delavcev v zadnjem obdobju niso odobrili sadov.
Z nedeljskim zaprtjem trgovin bi pomagali gostinstvu
Odločitev vlade, da predloga zakonske novele ne podpira, je Rožič komentiral z besedami, da sta pri določenih strankah očitno prevladala denar in oportunizem. Dejal je tudi, da bi z nedeljskim zaprtjem trgovin v večji meri podprli turizem in predvsem gostinstvo, ki ju je kriza močno prizadela. Trgovina v krizi ni bila tako prizadeta, še posebej ne živilski del, je dodal. "Če bodo ob nedeljah trgovine odprte, bodo gostilne prazne," je povedal.
V SDTS imajo tudi B scenarij za primer, da zakonski predlog Levice ne bi prestal prve obravnave v DZ, je pa Rožič skoraj prepričan, da bo zakon ugledal luč sveta. Možnosti za spremembe in socialni dialog vidi tudi v nadaljevanju parlamentarnega postopka.
"Nadomestilo ne odtehta preživetega časa z družino na nedeljo"
Omenjeno anketo je na današnji novinarski konferenci komentiralo tudi več zaposlenih iz trgovin, kot so Mercator, Hofer, Lidl in Merkur.
Tjaša Kozole, predsednica Sindikata Lidl, je na novinarski konferenci izpostavila, da ne želi zastopati le Lidlovih delavcev: "Željo imam, da se v tem povežemo vsi trgovci, da stopimo skupaj, rečemo, da je dovolj in zahtevamo tisti prosti čas, en dan v tednu, ki bo namenjen nam in našim družinam".
"V večini hodimo v službo, da lahko preživimo družino. Delamo, prinesemo denar, ki ga damo zato, da preživimo. Ne damo pa pozornosti in časa. Zakaj zapreti nedelje? Ker med tednom otroci hodijo v vrtce in šole, partnerji so v službah, nedelja pa je čas, ko ga lahko namenimo za nedeljska kosila, obiske babic in dedkov v domovih za starejše, ... Nadomestilo preprosto ne odtehta preživetega časa z družino na nedeljo, tisti en dan, ki je 100-odstotno lahko naš," je povedala Sara Kolenc, zaposlena v Hoferju.
Slišati je bilo tudi opozorila, da plače v panogi pogosto ne pokrijejo vseh stroškov in tako skupaj z napornim delovnikom ne omogočajo dostojnega življenja in prostočasnih aktivnosti. Zaposleni se zavedajo, da je gospodarska rast odvisna od količine vloženega dela, ne razumejo pa, zakaj morajo samo oni žrtvovati sebe, svoje družine in svoje zdravje. Ob tem so opozorili, da je vsaj živilski del panoge v krizi beležil rast, zato izjave trgovinske zbornice o hudem padcu prihodkov in odpuščanjih vidijo predvsem kot strašenje.