Skupina Green10, ki združuje 10 največjih okoljskih organizacij v Evropi, je zaskrbljena zaradi vladnih predlogov, ki omejujejo pravico nevladnih organizacij do sodelovanja pri postopkih odločanja in dostopa do sodnega varstva.
"Ukrepi, ki so že sprejeti v protikoronski zakonodaji in naj bi se sedaj podaljšali do konca leta 2021, so po naši oceni v nasprotju z evropskimi okoljskimi standardi," so zapisali. Prav tako jih je vlada sprejela brez javnega posvetovanja in brez rednih zakonodajnih postopkov. Vnašanje takih sprememb v zakon o ohranjanju narave, zakon o varovanju okolja, gradbeni zakon in zakon o umeščanju objektov v prostor, kot je bilo napovedano, bi predstavljalo "zaskrbljujoč razvoj znotraj EU".
"Sprejete in predlagane zakonodajne spremembe predstavljajo resno grožnjo demokratičnim zakonodajnim postopkom, učinkovitemu podnebnemu ukrepanju in zaščiti biotske raznovrstnosti," so zapisali evropski okoljevarstveniki. Izpostavili so evropske direktive in Aarhuško konvencijo, ki pozivajo k izboljšanju dostopa do postopkov sprejemanja odločitev na področju okolja in do sodnega varstva.
"Poskusi slovenske vlade omejiti vlogo nevladnih organizacij v teh zadevah nedopustno omejujejo in motijo že pridobljene pravice, zmanjšujejo pravno varnost na področju okoljske zaščite in ohranjanja narave ter bodo zato dosegli nasprotno," so dodali.
Slovensko vlado, ki bo leta 2021 predsedovala Svetu EU, so pozvali, naj spoštuje evropske okoljske standarde in demokratične procese, kot jih določajo evropska zakonodaja in Aarhuška konvencija. V času koronske krize potrebujemo "zelen in pravičen" gospodarski odziv, so še poudarili.
DZ bo že na današnjem nadaljevanju majske seje med drugim obravnaval vladni predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, ki je naletel na veliko kritik zaradi dopolnila SNS, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih. Amandma določa minimalno število članov, število in profil zaposlenih oz. kapital, odvisno od pravnoorganizacijske oblike organizacije.
SMC je sicer amandma dopolnil na način, da bi status lahko imele tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa opravljajo naloge zaščite in reševanja.
Podobno rešitev je vlada uvrstila v prvi protikoronski zakon in jo predlaga tudi v zakonodaji, ki naj bi pospešila ključne infrastrukturne projekte.
