Nadškofijska karitas Maribor, ki jo oblikuje razvejana mreža 92 župnijskih karitas, je v šestih tednih (od sredine marca do konca aprila), ko je bila epidemija covida-19 v polnem razmahu, oskrbela okoli 7000 gospodinjstev, od tega približno desetino novih. Skupaj so razdelili 100 ton hrane in higienskih pripomočkov. Dodatno so s plačilom položnic pomagali v vrednosti 20.000 evrov. A medtem ko so na eni strani potrebe zaradi zaostrenih socialnih razmer vse večje, se Karitas na drugi strani sooča z manjšim prejemom prehrambnih paketov.
Nedavno je slovenjebistriška župnijska karitas izpostavila, da je bilo letos paketov v okviru ukrepa EU-pomoči socialno najbolj ogroženim manj. »V humanitarno skladišče je bilo glede na pretekla leta v prvi dobavi dobavljeno za kar 80 ton manj hrane oziroma več kot tretjina manj kot ob preteklih dobavah. To je veliko za mrežo pomoči Karitas,« so pojasnili v Nadškofijski karitas Maribor. Preglavice jim je povzročila tudi kasnejša dobava paketov. »V skladišča smo pomoč prejeli šele v prvi polovici marca. Vsega izpada nismo in ne moremo nadomestiti z lastnim nakupom oziroma donacijami. Se pa napoveduje večja II. in III. dobava letos. Naslednja dobava je napovedana do konca meseca maja oziroma dostava v mrežo župnijskih karitas v prvi polovici junija.« Dodali so še, da kljub zaprtim cerkvam, kjer je navadno mogoče oddati prispevek za Karitas, niso zaznali manjših finančnih donacij. »Je pa res, da je bilo na račun epidemije izdane več pomoči. Zato se obračamo na vse dobre ljudi, da podprejo pomoč Karitas ter se pridružijo njeni tradicionalni akciji ob tem času z naslovom Pomagajmo preživeti.«
NA POMOČ PRISKOČILA TUDI NEKATERA VEČJA PODJETJA
Tudi Rdeči križ Slovenije naj bi letos prejel manj hrane kot v preteklih letih. »Letos bomo po prvotnem načrtu prejeli skupaj 1683 ton prehranskih izdelkov (mleko, testenine, riž, moka, olje, konzervirani pelati in konzerviran fižol), kar je nekaj manj kot v preteklem letu. Prvih 505 ton smo letos že razdelili, v teh dneh v naše logistične centre prejemamo še 630,8 tone izdelkov.« Ker pa zaznavajo večje število klicev ljudi, tudi tistih, ki pred epidemijo njihove pomoči niso potrebovali, ob tem pa na podlagi izkušenj pričakujejo, da se bodo potrebe po pandemiji še povečale, že iščejo dodatne vire, da bi lahko odgovorili na nove in povečane potrebe. »Trgovska in druga podjetja ter proizvajalci higienskih izdelkov so se odzvali in v ta namen darovali živila ter higienske pripomočke, podprla nas je tudi Mednarodna zveza Rdečega križa in Rdečega polmeseca,« so odgovorili. Ob tem so se s Karitas obrnili tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predlagali povečanje prvotno načrtovanih količin hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. »Prejeli smo zagotovilo, da bo jeseni to že upoštevano in bomo takrat prejeli več, kot je bilo prvotno najavljeno.« V Rdečem križu so dodali, da je vrednost Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v Sloveniji, ki se izvaja v obdobju 2014–2020, 24 milijonov evrov. Od tega država prispeva 15 odstotkov.
