Švedska je do torka potrdila 27.272 primerov okužb, od tega je umrlo 3313 ljudi. Verjetno bo šele čez nekaj let jasno, ali se je Švedska odločila prav, ko ni uvedla strogih ukrepov za zajezitev virusa. Vlada v Stockholmu je sicer priznala nekaj napak in uvedla preiskavo učinkovitosti svoje strategije predvsem na področju varovanja starejših.
Mediji so bili namreč kritični in so opozorili na število okuženih v domovih za starejše. Državi se sicer verjetno maščuje tudi privatizacija zdravstva, že v preteklosti so namreč izbruhnili škandali, da si stanovalci zasebnih domov ne morejo privoščiti primerne oskrbe in nege. Švedska ministrica za socialne zadeve Lena Hallengren pa je očitala upravam domov, da niso v zadostni meri zaščitili oskrbovancev, obiskovalcev in zaposlenih.
Švedsko prebivalstvo je sicer doslej dobro upoštevalo smernice pristojnih, brez da bi vlada morala posredovati s sankcijami. V tujini so pozorno spremljali švedski način obladovanja pandemije, ki zaenkrat ne kaže hujših posledic kot v drugih državah. Od sredine aprila beležijo padec okužb, kot je to tudi v številnih drugih evropskih državah, ki so bile ob strogih ukrepih huje prizadete. Vseeno v oči bode relativno visoka stopnja smrtnosti glede na potrjeno število okužb. Mediji vladi očitajo, da ji ni uspelo zaščititi ranljivih starejših. Veliko število okuženih in umrlih pa je tudi v predelih mest, kjer so nastanjeni migranti.
Glede gospodarskih posledic se Švedska komaj razlikuje od drugih evropskih držav, saj tudi za to skandinavsko državo napovedujejo slabšo gospodarsko napoved. Po ocenah naj bi gospodarstvo okrevalo šele leta 2023. Vodja švedskega združenja občin in regij Anders Knape je zato pozval vlado k finančni podpori najšibkejšim v višini 100 milijonov kron (9,43 milijona evrov).
