Zaostrene razmere zaradi izbruha novega koronavirusa so po besedah Tomaža Vesela v ospredje postavile vprašanje "kriznega javnega naročanja".
Zdravstvena kriza je tako prinesla razkritja številnih domnevnih nepravilnosti pri naročanju zaščitne opreme. Vesel je poudaril, da računsko sodišče dogajanje spremlja že nekaj časa. Opravilo je številne pogovore, prihodnji teden pa izdalo sklep o začetku revizije. "Spremljajmo celotno sliko, ker ima to pomembne učinke na javne finance in strukturo proračuna," je povedal.
V tej zgodbi "bomo zelo dobro poslušali eno in drugo stran", je napovedal. Pregledali bomo, ali in zakaj naj bi od 1500 ponudb za zaščitno opremo, ki so bile na mizi zavoda za blagovne rezerve, skoraj polovica ostala nepregledanih. "Pregledali bomo, zakaj se je to zgodilo, zakaj so bile ponudbe obravnavane neenakopravno tako z vidika organizacije kot morebitne gospodarske škode," je orisal.
Po njegovih besedah bodo upoštevali argument časovne stiske, kdaj se je država vrnila v normalen tek javnega naročanja, kako se je načrtovalo potrebe, so bile glede na okoliščine oblikovane realno, kdo je skrbel za kakovostni prevzem blaga, kdo je obravnaval in kdo podpisoval pogodbe.
Posvetili pa se bodo tudi temu, zakaj je vlogo naročanja "velikih in kompleksnih naročil" prevzel Zavod RS za blagovne rezerve in ne kdo drug. "Imamo veliko služb, ki se ukvarjajo s tem na ravneh ministrstev, na ministrstvu za javno upravo se denimo s tem ukvarja nekaj deset ljudi," je pojasnil.
Področje javnega naročanja sicer po njegovi oceni, z izjemo nekaj odmevnih infrastrukturnih poslov, deluje razmeroma dobro. "Krepko se je povečala tudi zavest davkoplačevalcev, da se javni denar ne more porabljati kar v tri dni," je ocenil.
S pravnega vidika je sistem dobro postavljen. "Ni toliko težava zakonodaja kot nekaj posegov v obstoječo prakso. Te težave ne moremo rešiti na normativni ravni, ampak v zavesti družbe," je ocenil. Kot je pojasnil, imamo namreč majhen trg, majhne in razdrobljene naročnike in bi zato morali rešiti vprašanje centraliziranih javnih naročil in povezovanja prek meje: "To pa je stvar odločitve, in ne okvirja."
"Na nek način sem pristaš oblikovanja centraliziranega organa, ki bi bil specializiran, imel izkušnje s pripravo pogodb, bančnih garancij, imel neposredne stike s proizvajalci," je priznal in spomnil, da se s temi predlogi vedno sklene razprava glede rešitev v zdravstvu, kjer imaš lahko boljšo ceno in pogoje, če si velik naročnik.
Večja korupcijska tveganja
S centraliziranim organom resda obstajajo večja korupcijska tveganja, ki pa se jih lahko regulira z okrepljenimi instrumenti nadzora, je menil. Te imamo že sedaj, denimo z nadzorom nad premoženjskim stanjem tistih, ki se ukvarjajo z javnimi naročili. To bi se po njegovem prepričanju kot korak v pravo smer izkazalo tudi v tej krizi.
V drugih državah bodo računska sodišča usmerjena bolj v preglede učinkovitosti ukrepov za oživitev gospodarstva, bo pa tudi slovensko računsko sodišče pregledalo način zadolževanja države. "Letos smo se zadolžili prek treh milijard evrov, znesek je razumljivo razmeroma visok, z dolgom skupaj znaša 33 milijard. Skrbi nas, da bo povečevanje dolga višje kot v bančni krizi," je poudaril.
Neke vrste darilo
Eden glavnih izzivov revizorjev je po njegovih navedbah še vedno ta, da "se ima evropska sredstva za neke vrste darilo, kar pa ni res". Kot je ocenil, bo treba razmisliti o prerazporeditvi sredstev v prednostne projekte, da se bo denimo namesto kolesarskih stez gradilo gospodarsko in komunalno infrastrukturo, ter izboljšati organizacijo države na področju upravljanja z evropskimi sredstvi, saj je bilo to "kar nekaj vlad daleč od optimalnega".
Delo revizorjev je zaradi krize nekoliko zastalo, a je Vesel za čez dva tedna napovedal objavo revizije o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, čez dober mesec pa še o smotrnosti praks njenega nadzora. Nadaljuje pa tudi revizijo nitratov v vodi ter e-mobilnosti, poslovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Slovenskega državnega holdinga ter se ukvarja s storitvami splošnega pomena v večjih slovenskih krajih.
