"V Sloveniji imamo občutek, da se epidemija končuje. Veselje je med nami," je na današnji novinarski konferenci dejala vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović. A veselje bi lahko bilo preuranjeno, saj nam epidemija lahko ponovno uide iz rok. "Veseli me, da je radikalnih ukrepov konec, obenem pa me skrbi, kakšno bo naše življenje v prihodnje. Se bomo uspeli navaditi živeti na nov način in epidemijo kontrolirati?"
Slovenija je primerjalno z drugimi evropskimi državami dobro obvladala epidemijo, je dejala Beovićeva. "Vsak od nas je zaslužen za nizko število smrti." Naše upoštevanje ukrpeov, navodil in pravil, je ustavilo nenadzorovano širjenje bolezni covid-19. "To je bilo daleč najbolj pomembno za te številke," je prepričana vodja svetovalne skupine.
V jeseni pričakujemo nov izbruh, lahko bi bil hujši
A če se stanje le malo poslabša, lahko že septembra pričakujemo bistveno večje število bolnikov, ki bodo potrebni bolnišnične oskrbe. Če pa nam epidemija ponovno uide iz rok, pa bomo septembra imeli "za Slovenijo popolnoma neobvladljivo situacijo." Bolnikov bo preveč, da bi jih lahko ustrezno obravnavali, intenzivni oddelki pa bodo preplavljeni.
Kaj lahko storimo?
Vladne ukrepe, ki se zdaj sproščajo, je zato potrebno nujno nadomestiti z lastnim obnašanjem. "Tveganja se moramo zavedati sami. Recimo, na obiske ne hodimo bolni, pozanimamo se kakšno je zdravstveno stanje, umivamo si roke in stojimo dva metra narazen," svetuje Beovićeva. Pomembno je tudi, da se ukrepi za zmanjšanje prenosa uveljavijo v našem vsakdanjem življenju. Ko smo v prostoru z drugimi ljudmi moramo nositi zaščitno masko, če jo moramo sneti, denimo ko pijemo kavo, se moramo tudi odmakniti od drugih ljudi.
Kaj je v Sloveniji dobrega in kaj moramo še izboljšati?
Epidemija je razkrila tudi močne in šibke točke našega zdravstvenega sistema. V Sloveniji imamo tako dobro laboratorijsko diagnostiko, imamo tudi učinkovito terensko epidemiološko službo, a je ta kadrovsko omejena. Imamo zelo dobro organiziran primarni zdravstveni sistem, zelo hitro smo lahko reorganizirali tudi bolnišnice.
Vendar se moramo zavedati tudi nerešenih problemov, ki so prisotni že iz časa pred epidemijo. Domovi za starejše občane so še vedno žarišča za okužbe. "Potrebujemo res točno določena pravila igre, to mora spremljati tudi ustrezno financiranje," je poudarila Beovićeva. Spremljati moramo tudi kontakte okuženih. "Pri vsakem pozitivnem je dobro, da vemo, s kom vse je bil v stiku, da lahko okužbo iščemo in omejimo bolne." To lahko delajo terenski epidemiologi, a ker jih je malo, bi vsi morali začeti uporabljati tudi telefonske aplikacije za beleženje kontaktov.
Obtem imamo v Sloveniji slabo bolnišnično infrastrukturo, imamo namreč premalo enoposteljnih sob. Pri tem smo na repu v Evropi. Prav tako smo na repu pri preskrbljenostjo s kadri. V prvem valu smo uspeli obvladati število bolnikov, a je kader bil premeščen od vsepovsod. Pri večjem izbruhu nam ne bo pomagalo niti večje število respiratorjev, če ne bo dovolj kadra, ki bi z njimi znal delati.
