Seveda, šparglje lahko gojimo na domačem vrtu, ne glede na to, iz katerega konca Slovenije prihajate. Čez zimo jim boste morali le v nekoliko višjih legah zagotoviti zadostno zastirko. Sicer pa naj vam povemo, da gre za zelenjavo, ki ne potrebuje veliko nege, le nekoliko potrpežljivosti. Prva tri leta bodo šparglji od vas zahtevali predvsem vztrajnost, saj navadno v tem času ne poganjajo, temveč utrjujejo koreninski sistem. Pa še tole dilemo odpravimo na začetku: kdaj šparglji in kdaj beluši? Če režemo poganjke, ki rastejo na svetlobi, vzgajamo šparglje, če pa režemo odstrte poganjke, govorimo o beluših.
Kdaj in kako saditi?
Najpreprosteje bomo šparglje vzgojili iz korenov triletnih rastlin, ki jih na trajno mesto posadimo marca ali aprila. Korenike sadimo v vrste, z razmakom do 50 centimetrov, razdalja med vrstami pa mora biti do 30 centimetrov. Pri presajanju smo pozorni, da so brstiči obrnjeni navzgor. Potrebujejo očiščena tla, ki jih zastremo z 10 centimetrov debelo kompostno zastirko in zalijemo. Šparglji namreč obožujejo rahla in rodovitna tla. Praviloma jim na vrtu izberemo stalno mesto, ki ga vsako leto dobro gnojimo. Odlično rastejo skupaj z jagodami, prav tako pa tudi z motovilcem ali špinačo.
Vzgoja belušev nekoliko drugačna
Potem ko smo šparglje posadili, pridno skrbimo za gredico, odstranjujemo plevel, vztrajno dodajamo kompostno zastirko, predvsem takrat, kadar želimo vzgojiti beluše. Ne pozabimo, da so beluši zgolj mladi poganjki, ki rastejo skriti pod substratom, zaradi česar tudi simbolna bela barva. A v tem primeru vam priporočamo tudi do 20 centimetrov substratne površine, medtem ko za vzgojo špargljev, kot že omenjeno, zadostuje 10 centimetrov. Tisti poganjki, ki jih ne boste odbrali, bodo razvili zeleno pirje, ki v jeseni porumeni. Ko se posuši, stebla porežemo do tal in jih znova dobro zastremo s kompostom ali slamo.
Odbiranje
Šparglje bomo prvič nabirali dve leti po sajenju korenik in tri leta po sajenju sadik. Praviloma jih začnemo pobirati konec aprila oziroma v mesecu maju. Takrat pobiramo poganjke, velike do 30 centimetrov. Ne poberemo vsega, nekaj stebel rastlini pustimo, da jih razvije do popolne rasti, tako utrdi korenine in poveča svojo rodnost.
