Vladni govorec Jelko Kacin je uvodoma poudaril, da uradna časovnica sproščanja ukrepov ostaja enaka, torej do konca meseca. Poudaril je, da nam je uspelo preprečiti najhujše in da se na nas za dobre prakse že obračajo druge države.
Rezultate sestanka svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje je predstavila njena vodja Bojana Beović.
Virus bo ostal med nami
"V Sloveniji epidemija zadnje dni poteka potiho," je dejala in dodala, da so bili podatki obetavni že v dnevih pred prazniki. Med prazniki ljudje sicer ne obiskujejo zdravnikov, zato bodo več pokazali prihodnji dnevi. Ugašanje epidemije mora potekati počasi, je dejala.
O odpiranju vrtcev in šol je dejala Beovićeva dejala le, da je odvisno od poteka epidemije.
Potrebna bodo nadaljnja testiranja, da bi omejili potencialne nove izbruhe.. Pomembna je učinkovita epidemiološka služba, ki bo zaznala vsak nov primer okužbe in ga omejila.Ob tem je omenila pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi ga lahko nadomestile telefonske aplikacije - te bi ljudem sporočale, ali so bili v stiku s potencialno okuženi. Sicer pa še ugotavljajo, kako na ustrezen način zaščititi najbolj ranljive.
O aplikacijah je dejala še, da bodo podatki o okuženih anonimni; služili bodo le opozarjanju, je poudarila. "Če bi se tak način sledenja, ki je avtomatiziran, uveljavil po vsej Evropi, bi ljudem omogočil varnejši način potovanju," je povedala in dodala, da pri tem ne gre za nadzor nad gibanjem posameznika. Aplikacija, ki jo ponuja Svetovna zdravstvena organizacija, je v skladu z evropskim zakonom o varovanju podatkov.
Po oceni Beovićeve je v Sloveniji dejansko okuženih 3000 ljudi, morda še tisoč več. Več bodo pokazale prihodnje raziskave. Te bodo pokazali tudi, kje in kako so se ljudje okužili.
Da je na Obali toliko manj okužb, bi to lahko bila posledica opozoril, ki so prihajala vzporedno z dogajanjem v sosednji Italiji.
Morda že v ponedeljek
Žarišč novega koronavirusa v proizvodnih obratih ne beležimo, je razkril Jelko Kacin.
Odprava ukrepov je lahko lokalna, čemur sledi širitev na druga geografska območja. Vse to je v rokah vlade. V Sloveniji med epidemijo tovarn z odloki sicer niso ustavili. Navodila za storitvene dejavnosti so že v pripravi, torej kako delati, da je možnost prenosa virusa čim manjša. Če bi podatki ostali ugodni, bi prvi paket sproščanja lahko sledil že v ponedeljek. Inefektologinja je izpostavila, da je smiselno odpirati dejavnosti, ki lahko potekajo varno, z upoštevanjem fizične razdalje med ljudmi in z upoštevanjem higienskih pravil. Postopno je smiselno odpirati dejavnosti, ki so pomembne za življenje in ki bodo v čim večji meri omilile gospodarsko škodo.
"Izkušnje držav, ki so že prešle skozi najhujši del epidemije kažejo, da morajo biti ukrepi sproščanja postopni, stopenjski, le tako je možno oceniti, kakšen učinek so imeli na potek epidemije in ugotoviti, ali je bil morda posamezen korak preuranjen," je navedla Beovićeva in dodala, da morajo pred začetkom sproščanja ukrepov ugotoviti, kako bodo na ustrezen, ne omejujoč način zaščitili najbolj ranljive skupne, mednje spadajo starostniki. Ob tem je opozorila, da je v Sloveniji skoraj petina ljudi starejših od 65 let.
Virus bo sicer ostal med nami, vsaj dokler ne bo cepiva, zato bo življenje ostalo spremenjeno. Spremenil se bo bonton, higiena bo postala vrednota. Življenje bo po besedah Beovićeve lepše, saj da ga bomo znali bolj ceniti.
Kacin pa je pozneje dejal, da bi lahko že v kratkem sprostili ukrepe omejevanja na občine, a da se moramo pri tem izogibati obremenjevanju infrastruktur drugih občin, ki so namenjene domačinom. Množično druženje v kratkem času še ni na vidiku: ne športni dogodki ne koncerti.
"Pri sproščanju ukrepov razmišljamo o športih na prostem, ki zagotavljajo varno razdaljo med sodelujočimi. Že v ponedeljek sem navedel, da bi bil lahko to tenis, dodajam lahko badminton, golf, kolesarjenje ...," je nanizal Kacin. "Seveda pa v kratkem ni mogoče pričakovati velikih javnih prireditev, športnih in ostalih. Tega v prihodnje ne moremo pričakovati," je zatrdil.
Dopust?
Kar se poletnega dopusta tiče, je marsikaj odvisno od epidemioloških slik sosednjih držav. Iz novih vnosov bi namreč lahko nastali novi izbruhi, kar se je že zgodilo nekaterim državam. "V azijskih državah so iz novih vnosov nastajali izbruhi, ki jih je bilo spet sorazmerno težko obvladati. Tudi naši prvi primeri so prišli iz držav, ki so že imele razvito epidemijo," je pojasnila Beovićeva.
O odprtju meja za nenujna potovanja med državami članicami pa je Kacin dejal, da bodo o tem odločala države članice same. "Kaj bo jeseni, je vprašanje za milijon evrov ali več," je še dejal.
