Evroskupina je v razširjeni sestavi v četrtek dosegla dogovor o fiskalnem svežnju v odziv na pandemijo novega koronavirusa, vrednem približno 500 milijard evrov. To je "velik dogovor", ki pomeni, da je Evropa enotna, je poudaril Andrej Šircelj v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Sveženj temelji na treh stebrih: za previdnostna posojila iz ESM bo na voljo približno 240 milijard evrov posojil, za pomoč malim in srednjim podjetjem 200 milijard evrov posojil, za preprečitev odpuščanj delavcev pa 100 milijard evrov posojil. Ena največjih ovir na poti do dogovora je bilo vprašanje pogojevanja pomoči iz ESM. Nizozemska je namreč vztrajala pri pogojih, medtem ko jih je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, zavračala.
Posojila spremljajo pogoji
Šircelj je danes pojasnil, da posojila iz ESM ne bodo povsem brezpogojna. "Ocenjujem, da se bo operativno to še določalo. Gre predvsem za blaženje teh pogojev," je dejal. Ob tem je izpostavil, da bodo to večinoma kratkoročna posojila, ki bodo odvisna od makroekonomskih pogojev države, ki bo zaprosila za pomoč.
Tudi Slovenija po ministrovih besedah razmišlja o teh posojilih. "Stalno gledamo, kakšna posojila lahko država dobi na trgu," je povedal Šircelj. V tem kontekstu bodo razmišljali tudi o teh posojilih, pri čemer bo odločitev odvisna od konkurenčnosti pogojev na trgu. Pogoji na prostem trgu so trenutno ugodni, še bolj ugodni so bili pred nekaj dnevi, je še dejal.
Minister je ob tem izpostavil, da so posojila iz ESM povezana tudi s pripravo določenih poročil, z nadzorom in administracijo. "Pogoji so stvar pogajanj, je pa administracija razmeroma zahtevna," je dejal.
Kaj dogovor pomeni za Slovenijo
Za posamezno državo bo za previdnostna posojila iz ESM, ki sicer razpolaga s 410 milijardami evrov posojilne zmožnosti, na voljo dva odstotka njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenski delež znaša približno 900 milijonov evrov, je povedal Šircelj.
Skladi, o katerih so se dogovorili ministri, imajo različen značaj, je izpostavil minister. Tudi iz mehanizma Sure, namenjenega za sheme zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti, naj bi Slovenija po ministrovih besedah računala na okoli 900 milijonov.
Šircelj poudarja, da bodo ti skladi dejansko začeli delovati v nekaj tednih, najpozneje v enem mesecu, in da gre za konkreten izraz solidarnosti.
O četrtem, dolgoročnejšem stebru fiskalnega svežnja, o katerem so razpravljali finančni ministri, skladu za okrevanje, minister ni želel podrobno govoriti, saj da bo podrobneje opredeljen v okviru predloga Evropske komisije za spremembo večletnega proračuna za obdobje 2021-2027, ki se pričakuje konec meseca.
Poudaril pa je, da so zasnovali še dva nova sklada - sklad za solidarnost, v okviru katerega lahko Slovenija računa na do 100 milijonov evrov, in sklad za okrevanje, ki ga bo treba v prihodnje torej še doreči.
Solidarnost
Nekatere države želijo, da bi ta sklad izdajal skupne obveznice, druge pozivajo k alternativam. Slovenija se je pridružila skupini, ki se zavzema za skupno zadolževanje. Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da skupne obveznice niso del dogovora, je minister odgovoril, da je v tej fazi ključen dogovor in to, da je Evropa solidarna.
Na vprašanje, zakaj se je Slovenija pridružila skupini držav, ki se zavzemajo za skupne obveznice, pa minister odgovarja, da se je Slovenija iz prejšnje krize nekaj naučila, da gre tokrat za epidemijo in da je pri tej krizi še posebej pomembna solidarnost med evropskimi državami ter da dosežene rešitve vodijo v čim večjo solidarnost med evropskimi državami.
