Čas v jeseni življenja bi moral biti brezskrben. Pri svojih 80 letih pa Vesenjak ne spi mirno, kljub prijetnim spominom: »V to hišo sem se z družino preselil leta 1966. Takrat je bila to še zidanica, ki smo jo počasi urejali. Postala je naš dom, kjer sta odraščala tudi moja otroka. Polna je lepih spominov. Rad živim tukaj. Najraje sem zunaj, vedno si najdem kaj za opraviti. Imamo še živali, za katere skrbim.« V zadnjem času pa ga vse močneje pestijo skrbi, ki bi mu v tem obdobju življenja morale biti prihranjene. »Na hiši se vidijo poškodbe, zidovi so popokani, razpoke pa gredo skozi zid v notranjost bivalnih prostorov. Zaradi tega me skrbi. Če se bodo poškodbe širile, ne vem, kam bom šel živet,« pravi. Če do tega pride, bo Vesenjakova prihodnost močno zaznamovana. Skromna pokojnina namreč ne bo zagotavljala brezskrbne prihodnosti. Vprašljiva pa bo še prihodnost njegovega vnuka in snahe, ki tudi živita v delu hiše.
POŠKODBE ZARADI TEŽKIH TOVORNJAKOV V ČASU SANACIJE PLAZU
»V času sanacije plazu se je po tej ozki cestici vozilo ogromno težkih tovornjakov. Na ovinku pred hišo so tovornjaki tudi ustavljali in večkrat zapeljali naprej in nazaj, da so lahko zvozili ovinek. V hiši sem čutil tresenje, sploh ko so bili tovornjaki polni gramoza. Širiti so se začele razpoke, ki jih pred sanacijo plazu ni bilo. Ob koncu del sem o tem obvestil občino. Prišli so pogledat, podžupan Robert Vuzem in še en gospod. Poslušali so me, vendar trdijo, da je hiša pač stara. S tem se ne strinjam, saj stoji še dosti starejših hiš. Na koncu nismo našli skupnega jezika,« pojasnjuje Martin Vesenjak.
CESTA NI BILA MODERNIZIRANA PO NASVETIH STROKOVNJAKOV
Pred dvajsetimi leti, ko se je cesta modernizirala, je občina sicer pridobila strokovna mnenja glede načina izvedbe, a jih očitno ni (povsem) upoštevala. »Takrat sem bil v občinskem svetu in prav zaradi neupoštevanja strokovnih mnenj, ki so prejudicirala škodo za hišo ob nestrokovni izvedbi ceste, sem odstopil. Nisem se strinjal s tem, da govorimo eno, delamo pa drugo,« se spominja Vesenjak. Še danes hrani mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo Franca Prelesnika. Po naročilu občine je v letu 1996 podal ugotovitve gradbenega stanja hiše in morebitnih poškodb, ki bi bile posledica motornega prometa. Hrani pa tudi dokument, ki ga je izdal Zavod za gradbeništvo Slovenije, v katerem so določeni načini izvedbe problematičnega dela ceste. Oba dokumenta pritrjujeta besedam Vesenjaka, da motorni promet povzroča kvarne posledice za hišo. Po njegovem pričevanju so se ta priporočila pri izvedbi ceste prezrla. Za to naj bi bili po njegovih besedah odgovorni gradbinci in takratni občinski svet, iz katerega je tudi protestno izstopil. Meni, da so na občini s tem želeli prihraniti denar in hitreje zaključiti dela.
NA OBČINI SE NE ČUTIJO ODGOVORNE ZA NASTALO ŠKODO
Na občini so o zadevi dobro obveščeni. Župan Slavko Pravdič je povedal: »Takoj po prejemu dopisa Martina Vesenjaka sem na teren na ogled situacije poslal strokovno službo. Gradbeni inženir Slavko Bratuša je opravil ogled, prisoten je bil tudi Vesenjak. Strokovno mnenje je, da prihaja do odpadanja barve na fasadi na vogalu hiše zaradi vlage, razpoka na barvi fasade pa je stara in je nastala zaradi lastnosti objekta (starosti hiše). Na cesti, ki poteka ob hiši, ni vidna nobena poškodba. Zlomil se je rob asfalta cestišča v križišču cest, in sicer na začetku druge ceste, ki ni v neposredni bližini omenjenega objekta.« Poleg tega je župan Pravdič sprva zavrnil Vesenjakove navedbe, da je tovorni promet, ki je bil v času sanacije plazu povečan, povzročil škodo na nepremičnini. Dodal je še: »Glede na videno in ugotovljeno ni škode na objektu, ki bi nastala zaradi posledic saniranja plazu v bližini.«
Čeprav se je nekdanjemu vodstvu občine kratkoročno splačalo v projekt modernizacije vložiti manj sredstev in pohiteti z izvedbo, pa se mora z rešitvami ukvarjati novo vodstvo.
PREOSTANE LE ŠE SODIŠČE
Vesenjak, skromen, kot je, ne pričakuje nobene odškodnine. »Želim si le, da bi v prihodnosti na tem odseku omejili promet za težka tovorna vozila in velike traktorje. Tako škoda na hiši ne bo tako napredovala. Če občina ne bo rešila problema, bom zadevo predal sodišču. Želim si, da se mirno dogovorimo tu, med seboj, v Zavrču. Ne zdi se mi prav, da bi z denarjem občanov plačevali še sodišče in advokate.« V času, odkar se je Vesenjak obrnil na naš medij, pa so se na občini le odločili stopiti korak bližje. Začeli so postopke za omejitev tovornega prometa na tej cesti. Kako hitro jim bo uspelo postaviti table, še ni znano. Dejstvo pa je, da nekaterih večjih vozil ne bo mogoče umakniti s te ceste. Še naprej bodo cesto obremenjevali šolski avtobus, smetarski tovornjaki in vozila, ki v zimskem času čistijo sneg.
INŽENIR ŽE PRED 13 LETI PREDLAGAL DRUGO TRASO CESTE
Dipl. gradb. ing. Franc Prelesnik je v izvedenskem poročilu iz leta 1996 ocenil, da promet, ki poteka po (takrat še makadamski) cesti, povzroča delne poškodbe na stenah stanovanjske hiše, ki je Vesenjakov dom. V dokumentu pa je tudi napovedal: »Lahko predvidevamo, da se bo po rekonstruirani cesti močno povečal tranzitni promet, kar bo povečalo možnost nadaljnjih poškodb na predmetni hiši.«Še več; ker naj bi bil prostor med hišama Turški Vrh 100 in Turški Vrh 99 preozek, je inženir celo predlagal, da bi cesto speljali po drugi strani Vesenjakove domačije: »Boljša rešitev je prestavitev trase na tem odseku po zgornjem robu vinograda pod predmetno hišo.«
OCENA O STANJU HIŠE:
»Temeljenje objektov in sestava tal glede nosilnosti nista problematična. Edini kvarni vpliv na objekte predstavlja prometna obremenitev oziroma tresljaji, ki se lahko prenašajo pri večji obremenitvi na objekte.« Zavod je v poročilu predlagal: »Na navedenem odseku naj se izvede cesta s premostitvenim objektom, ki bo preprečil prenos tresljajev na objekte. Predlagana rešitev s premostitvenim objektom v celoti zagotavlja, da prometna obremenitev ne bo kvarno vplivala na objekte.« Iz poročila je razvidno tudi, da je zavod predvidel posebne postopke za dotični odsek že med modernizacijo, ki ne bi imeli neugodnih učinkov na nepremičnino. Določena je bila dimenzija temeljev premostitvenega objekta. Kopanje bi moralo biti izvedeno ročno, med drugim pa bi ob temeljih premostitve morala biti izvedena drenaža z nepropustno folijo ali glinastim nabojem, da ne bi prihajalo do zamakanja objekta.
