Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je v odrejenem posebnem nadzoru ugotovila, da uprava javnosti res ni pravočasno obvestila, nato pa je bilo njeno komuniciranje napačno in zavajajoče, zato je vodstvu uprave naložila izvedbo popravljalnih ukrepov.
Do konca januarja 2020 bodo morali torej spremeniti postopek obravnavne prijav, saj je nadzor pokazal, da jih ne rešuje dovolj hitro glede na njihovo prioriteto tveganja za zdravje ljudi, prav tako ne presoja dovolj natančno dela svojih notranjih organizacijskih enot. Tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora bo do 15. februarja treba poenotiti, kajti veterinarji in inšpektorji pri tem niso usklajeni, do konca letošnjega decembra pa ima uprava čas, da posodobi protokol za komuniciranje in obveščanje o tveganjih v Sloveniji na področju zagotavljanja hrane in krme.
SINDIKAT MINISTRSTVA OVADIL VODSTVO UPRAVE
Kot je povedala Pivčeva, kršitve niso bile tako hude, da bi morala sprejeti strožje ukrepe, le upravo bo treba bolje organizirati in nemudoma poskrbeti za pravočasno obveščanje ministrstva.
Šušlja se, da bo moral zaradi afere žveplani čevapčiči položaj generalnega direktorja uprave za varno hrano zapustiti Janez Posedi, a glave za zdaj očitno (še) ne bodo letele, čeprav je znano, da si Pivčeva in Posedi nista preveč naklonjena. Opozorilom o slabi organiziranosti uprave za varno hrano pa se je pridružil tudi sindikat ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je od besed prešel k dejanjem in proti vodstvu uprave podal dve kazenski ovadbi: prvo, »ker nas ni obvestilo o prijavah nepoštenih praks v mesnicah in je tako več kot tri mesece ogrožalo zdravje potrošnikov«, in drugo, ker »je kršilo zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki ob takih primerih nevarnosti in nedovoljenih praks zavezuje k takojšnjemu obveščanju«. Sindikat med drugim vodstvu uprave očita neustrezno vodenje, neprimerne odnose do inšpektorjev, delovne spore in mobing nad »neposlušnimi« inšpektorji, na kar so že marca letos opozorili Posedija, da uredi organizacijsko in vodstveno strukturo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dopis pa v vednost poslali tudi ministrici Pivčevi, ki naj bi spoznala, da težave in nevarnosti v takem načinu delovanja uprave so.
SODU IZBILI DNO ŽE SPORNI KEBABI
Kmetijska ministrica je večkrat poudarila, da uprave za varno hrano z nadzorom ne želi reorganizirati, pač pa le poiskati možnosti za izboljšave.
Po navedbah sindikata naj bi Posedi reorganizacijo uprave napovedal že pred štirimi leti, ko je prevzel njeno vodenje, kakor tudi, da se bo stroka v svojem delovanju in pristojnostih izenačila. »Do danes se ni naredilo nič in tako smo strokovnjaki, ki so v Evropi in svetu priznani kot pomemben člen pri zagotavljanju varne hrane, postali drugorazredniki, veterinarska stroka pa je hkrati vodila in ocenjevala agronomsko, živilsko, zdravstveno, kemijsko, mikrobiološko, farmacevtsko, fitofarmacevtsko ter preostale, v prehranski verigi pomembne panoge,« še ugotavljajo v sindikatu, sistem vodenja uprave pa da je zastarel, počasen in pretog, da bi zagotavljal hitro in učinkovito odzivanje ter pretok informacij na področju zagotavljanja varne hrane. »Sodu je izbilo dno ravnanje veterinarskega vodstva ob aferi s spornimi kebabi, ko inšpektorji o varni hrani nismo vedeli nič in so veterinarski kolegi samo vzorčili kebabe, namesto da bi jih na osnovi pomanjkljive dokumentacije izločali iz prometa, kot so to storili naši kolegi na Hrvaškem že mesec dni prej,« so sporočili iz sindikata ministrstva.
ŠLAMASTIKA, KI VZBUJA NEZAUPANJE
»Kar se dogaja na upravi za varno hrano, ni mogoče imenovati drugače kot šlamastika, ki je na škodo tako potrošnikov kot domačih rejcev, saj vzbuja sume in nezaupanje. V svojih vrstah mora uprava zato nujno narediti red,« je oster Peter Pribožič, vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev. »Potrošnik je v tem prehodnem obdobju, ki ga je za Izbrano kakovost Slovenije določila EU, po kateri je bilo pod to oznako mogoče prodajati ne le rojeno in vzrejeno meso v Sloveniji, ampak tudi samo vzrejeno, že tako zmeden, saj je sledljivost zaradi tega slaba, številne mesne afere v zadnjem času pa tudi prav nič ne pripomorejo k večjemu zaupanju. Prehodno obdobje je mimo, zdaj mora Slovenija popraviti zakonodajo, da bo nalepka IKS pomenila samo rojeno in vzrejeno pri nas, uvesti je treba resen in dosleden nadzor, potem pa, upam, ne bo več prihajalo do takšnih zmešnjav.«
