Presenetljivo

Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja. To bi lahko bil razlog, pravijo meteorologi ...

S.R.
21. 11. 2019, 07.48
Posodobljeno: 21. 11. 2019, 08.41
Deli članek:

Slovenija z okolico se glede na podatke segreva hitreje od svetovnega povprečja. Pri agenciji Arso zato poskušajo pojasniti, kaj bi lahko bil razlog.

Arso/NASA GISS
Sprememba temperature zraka pri tleh po svetu v obdobju 1880–2018 na podlagi linearnega trenda.

V Sloveniji in bližnji okolici se je povprečna temperatura zraka tik nad površjem od konca 19. stoletja do danes povišala za več kot dve stopinji Celzija. Kot pojasnjujejo pri Agenciji RS za okolje (Arso), gre v primerjavi s povprečnim dvigom temperature na svetovni ravni, ki v skladu z meritvami po svetu znaša dobro stopinjo Celzija, za »bistveno večji porast temperature.« Pri nas smo najbolj znatno povišanje temperatur zabeležili v zadnjih 40 letih, ko se je zrak vsako desetletje segrel za približno pol stopinje Celzija. Arso pojasnjuje, da je bil na svetovni ravni ta trend bistveno manjši, temperatura se je namreč povprečno dvignila za približno 0,2 stopinje Celzija na desetletje.

Meteorologi se zato sprašujejo, kaj je vzrok za takšno razliko med Slovenijo in svetovnim povprečjem. Pri agenciji Arso so izpostavili enega od možnih razlogov. Kot pojasnjujejo, je razmeroma velik temperaturni dvig v Sloveniji glede na večino kopnega bržkone »posledica sorazmerno visoke geografske širine in zmanjšanja onesnaženja zraka z aerosoli v zadnjih desetletjih.« Naše ozračje je tako v zadnjih desetletjih nekoliko bolj prepustno za sevanje sonca, tla in zrak pri tleh pa se posledično nekoliko bolj segrejeta. Ob tem je treba poudariti, da je tukaj govora o onesnaženju zraka z aerosoli, torej zlasti umetnimi delci snovi, ki lebdijo v zraku. Onesnaženje s toplogrednimi plini ima s tega vidika seveda povsem nasprotni učinek. Zmanjšanje tovrstne onesnaženosti, kot rada pove Greta in kot znanstveniki poudarjajo že zadnja štiri desetletja, je ključno za boj proti globalnemu segrevanju. 

Agencija Arso je v svoji objavi na facebooku pojasnila še, da so se morja od konca 19. stoletja segrela bistveno manj kot ozračje nad tlemi. Največje segrevanje so zaznali na Arktiki, v osrednji Aziji in še na nekaterih drugih kopenskih območjih. Del severnega Atlantika se je v istem obdobju zanimivo celo nekoliko ohladil. Če med kopenskimi območji glede na povišanje temperatur izstopa Slovenija z okolico, pa na drugi strani z razmeroma majhnim povišanjem izstopa jugovzhodni del ZDA.