Slovenski starši so lani posvojili 45 otrok, od tega 31 v tujini, in sicer v naslednjih državah: Gvineja Bissau, Ukrajina, Srbija, Liberija, Bosna in Hercegovina, Kongo, Luksemburg, Maroko in Nepal.
Razlogi za posvojitev so različni. Po navadi se partnerja zanjo odločita, ker po naravni poti ne moreta spočeti in donositi otroka.
Lahko pa je to mogoče in ta način ustvarjanja družine izbereta na podlagi povsem drugih razlogov. Odločitev za ta življenjski korak seveda ni preprosta. Zavedati se je treba, da bo postopek posvojitve najverjetneje dolgotrajen in zahteven, predvsem pa bo tudi terjal kar nekaj finančnih sredstev, če bo šlo za posvojitev otroka iz tujine.
In prav slednja pot je za Slovenca še najbolj realna. V naši deželi je namreč številko otrok za posvojitev omejeno; na leto se »samo« okrog deset slovenskih otrok odda v posvojitev. Pari, ki bi si radi uresničili željo po družinskem življenju, tako poskušajo posvojiti otroka iz največkrat Rusije, Ukrajine in afriških držav. To je storilo tudi nekaj znanih Slovencev; modna oblikovalka Maja Štamol Droljc je dve deklici posvojila v Gvineji Bissau, smučarski skakalec Robert Kranjec je tudi posvojil deklico iz Afrike. Posvojitev s tega kontinenta je uspela še igralkama Ani Dolinar in Barbari Cerar. Tudi podjetnika Helena Kodrič Mori in Smiljan Mori sta posvojila otroka iz druge države.
Nova mama in oče
V posvojitev se sicer sme dati samo otroka, katerega starši so po njegovem rojstvu privolili v to, in sicer pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, pa morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče, ter otrok, ki nima živih staršev. Otroka, ki izpolnjuje naštete pogoje, nato center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.
S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. »Izjema je tako imenovana enostranska posvojitev, ko otroka posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev. Tedaj pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka ne prenehajo,« pojasnjuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Razložijo še, da se posvojitve tudi ne more razvezati, posvojitelji pa se po opravljenem postopku v matični register vpišejo kot otrokovi starši.
Skoraj 600 Slovencev bi posvojilo
Po trenutnih podatkih je na centrih za socialno delo vloženih skupno 589 prošenj za posvojitev. »Od tega je 444 prosilcev že ocenjenih kot primernih, za ostalih 145 pa končno mnenje s strani centrov za socialno delo še ni bilo podano,« so številke, ki jih navede ministrstvo. Če pa pogledamo po posameznih letih je bilo na centrih za socialno delo letos oddanih 18 novih prošenj za posvojitev, v letu 2018 46, v 2017 33, v letu 2016 45 novih in v letu 2015 30 novih prošenj za posvojitev.
Ministrstvo za delo glede tega, koliko par stane posvojitev, pravi, da so te pri nas brezplačne. »Republika Slovenija vsem kandidatom za posvojitev, tudi za tiste, ki bodo posvajali na tujem, omogoča brezplačno obravnavo na pristojnem centru za socialno delo, kjer jim izdelajo socialna in psihološka poročila, pripravijo jim razna mnenja in potrdila z delovnega področja, tudi spremljajo družino in pripravo poročil po namestitvi otroka iz tujine …,« poudarja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Takse, prevozi, premestitev
Težko pa je govoriti o konkretnih številkah, ki predstavljajo višino stroškov posvojitev v tujini. »Dejstvo je, da noben postopek, ki se izvaja v tujini, ni brezplačen. Stroški se od države do države razlikujejo, vendar pa mednarodni dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, določajo, da z meddržavno posvojitvijo ne sme nihče pridobiti nepoštene finančne ali druge koristi. Zaračunajo ali plačajo se lahko samo dejanski stroški in izdatki, ki vključujejo razumno plačilo za delo oseb, ki sodelujejo pri posvojitvi. Poleg tega posvojitelji krijejo stroške različnih taks v državi otroka, prevode uradnih listin, stroške premestitve otroka iz matične države v državo sprejema, vključno s stroški prevoza, morebitne potrebne izdatke zdravstvenih in psihološkega poročila, stroške potnega lista ter druge administrativne stroške,« še pojasnjuje ministrstvo.
