V velenjski občini bodo kmalu vozili avtobusi na vodik, Mestna občina (MO) Velenje je namreč od Eko sklada pridobila tri milijone evrov za nakup šestih avtobusov na vodik. Skoraj milijon evrov bodo dobili še od okoljske organizacije FCH iz Bruslja.
»Sofinanciranje avtobusov iz Evrope in države pomeni skoraj že 95 odstotkov vseh sredstev, ki jih v občini potrebujemo za nakup teh avtobusov. Skupaj s 300 tisoč evri, ki jih je v tem sporazumu podpisal Teš, da nam donira za nakup avtobusov, lahko rečemo, da je ta del, vezan na nakup avtobusov, občina izpolnila v celoti,« opisuje direktor občinske uprave Iztok Mori. Spomnimo, da so poleti v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) za Večer sicer jasno in nedvoumno zatrdili, da nakupa avtobusa ne bodo sofinancirali. Točno na ta sredstva, je dodal Mori, še čakajo, je poročal Večer.
Teš bo postavil polnilnico
»Skladno z dogovorom o sodelovanju pri projektu Mestni avtobusi na vodik bo Teš ob pogoju prejema nepovratnih sredstev nabavil oziroma postavil dodatno enoto za proizvodnjo zadostne količine vodika in primerno polnilnico ter velenjski občini sofinanciral nakup teh avtobusov v višini do 300 tisoč evrov,« so glede tega pojasnili na HSE.
Poprej sprti strani našli skupni jezik
MO Velenje je zoper Teš pred poldrugim letom vložila tožbo, ker ji termoelektrarna za leto 2016 ni nakazala 750.000 evrov nadomestila za škodo na infrastrukturi, povzročeno med gradnjo šestega bloka. Teš je vložil povratno tožbo, s katero je poskušal izpodbijati samo pogodbo in z nasprotno tožbo od občine izterjati 1,8 milijona evrov že plačane odškodnine. Aprila sta se sprti stranki sodno poravnali, občina pa je Tešu predstavila predlog sodelovanja, plod katerega so ti avtobusi.
Vodik iz premoga?
V tej zgodbi pa je zaplet, saj je proces pridobivanja vodika s pomočjo elektrolize precej potraten. Rentabilen in okoljsko vzdržen bi bil, če bi vodik pridobivali iz presežkov obnovljivih virov, denimo Dravskih elektrarn, namesto da te poceni prodajamo na mednarodnih trgih.
Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, nam je pojasnil, da je pridobivanje vodika s pomočjo termoelektrarne povsem nesmiselno, saj je elektrika vredna veliko več od vodika. »Če vodik potrebujete za avtomobile, tedaj potrebujete tudi gorivne celice in elektromotorje, kar je dosti dražje, kot če vzamete elektriko direktno iz termoelektrarne. Elektrika kot gorivo je za električne avte od tri- do štirikrat cenejša kot vodik in celice,« je povedal.
Kilogram vodika bo stal od 5 do 10 evrov, brez davka
Mihalič je na našo prošnjo pripravil preračun in ugotovil, da se pri vseh pretvorbah – torej izkoristku elektrolize med 60 in 70 odstotki – izgube pri pretvorbi 10 odstotkov, izgube pri shranjevanju in transportu vodika seštejejo v izgubo energije, ki znaša od 50 do 75 odstotkov.
Po Mihaličevem izračunu bo pri ceni, po kateri Teš proizvaja električno energijo, cena tako proizvedenega kilograma vodika znašala od 5 do 10 evrov, v ta znesek pa niso zajete dajatve državi. Vodik sicer skladišči več energije kot bencin ali nafta, en kilogram vodika je namreč enakovreden kar trem kilogramom oziroma litrom bencina ali nafte.
Na Tešu izračunov nimajo
Na Teš smo se obrnili z vprašanjem, koliko gigadžulov kalorične vrednosti premoga bodo potrebovali za proizvodnjo enega kilograma vodika, vendar izračunov nimajo pripravljenih. Nejasna je tudi ekonomika projekta, saj v mestnem svetu Velenja govorijo o ceni od tri do pet evrov za kilogram vodika, medtem ko v sporazumu piše, da bo cena za kilogram od štiri do šest evrov. Tržna cena kilograma vodika se giblje pri deset evrih.
V HSE se na ekološka vprašanja projekta, torej pridobivanja vodika iz premoga, ne ozirajo. Na novinarska vprašanja Večera so odgovorili, da vir električne energije nima znatnega vpliva na ceno vodika iz te vodikarne. Dokončna cena bo odvisna od končnega zneska investicije, deleža pridobljenih nepovratnih sredstev ter obratovalnih, vzdrževalnih in drugih stroškov.
