Na Žirovskem vrhu je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja deloval rudnik urana, v katerem so od leta 1982 do 1990 izkopali več kot pol milijona ton uranove rude. Posledica rudarjenja je še danes radioaktivno sevanje, ki pa ne presega mejnih vrednosti. Večjo težavo predstavlja stalno plazenje podlage odlagališča jalovine, ki drsi v dolino.
V Sloveniji je odkritih in registriranih več kot 13 tisoč podzemnih jam, kar dobra petina pa jih je onesnaženih z različnimi odpadki, tudi nevarnimi. Jamarska zveza Slovenije je v okviru raziskave med onesnažene uvrstila več kot 2500 jam. V večini primerov gre za jame blizu naseljenih območij.
V času delovanja rudnika se je nakopičilo za okoli 3,5 milijona ton jalovine, ki so jo zvozili na bližnje odlagališče Boršt za hidrometalurško jalovino in odlagališče Jazbec za rudarsko jalovino. Skrbi povzroča plazenje kamninske podlage na odlagališču Boršt, ki bi lahko privedla do večjega onesnaženja z radioaktivnimi snovmi. Zaradi tega problema zapiranje rudnika urana še vedno ni končano.
Težke kovine v Mežiški dolini
Prav tako še vedno ni zaključen 15-letni program sanacije degradirane Zgornje Mežiške doline, ki je s težkimi kovinami obremenjena predvsem zaradi preteklega rudarjenja v rudniku svinca in cinka. Sanacija, za katero je država do zdaj namenila več kot deset milijonov evrov, se bo predvidoma zaključila leta 2022.
Država je do zdaj za sanacijske ukrepe namenila več kot deset milijonov evrov, glede njihove izvedbe in rezultatov pa na okoljskem ministrstvu ocenjujejo, da prevladuje zmerno zadovoljstvo. Del programa so tudi ukrepi na področju zdravstva, ki zajemajo preverjanje vsebnosti svinca v krvi otrok in različne preventivne aktivnosti.
S težkimi kovinami je onesnažena tudi Celjska kotlina, ki sodi med najbolj degradirana okolja v Sloveniji. Predvidoma do konca leta naj bi bil zaključen idejni projekt sanacije območja Bukovžlaka ob Cinkarni Celje, ki je obremenjeno predvsem s strupenim kadmijem.
Država pa se bo končno lotila tudi sanacije kraškega območja Globovnika pri Ilirski Bistrici, ki ga že desetletja obremenjujejo nevarni industrijski odpadki iz propadle Tovarne organskih spojin. Z odlagališča iztekajo onesnažene vode in se izcejajo v reko Reko, ki teče tudi skozi Škocjanske jame, enega izmed biserov Unescovega seznama svetovne dediščine. Do sanacije bo prišlo na podlagi pobude Parka Škocjanske jame, odlagališče bodo sanirali skupaj z Občino Ilirska Bistrica in ministrstvom za okolje in prostor. Poleti so podpisali sporazum o sodelovanju, projekt pa naj bi uresničili v treh letih.
Država obljublja sanacijo v Rakovniku
Na odlagališču v Rakovniku v občini Šmartno pri Litiji je nekdanja Industrija usnja Vrhnika dolga leta odlagala nevarne usnjarske odpadke. Rakovnik je med območji, za katere država obljublja sanacijo še v tem mandatu. Okoljsko ministrstvo je v ta namen za letos zagotovilo 81 tisoč evrov, sanacijo pa bi lahko končali v dveh ali treh letih.
Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.
Propadla tovarna je na odlagališču zakopala velike količine usnjarskih odpadkov, ki vsebujejo sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi. Ker naj vzdrževanje odlagališča ne bi bilo primerno, izcedne vode ogrožajo zdravje ljudi in živali, ki pridejo v stik z bližnjim potokom.
Pozabljena Kozoderčeva jama
Kozoderčeva jama v Račah je po ocenah ekologov eno najbolj problematičnih nekdanjih odlagališč nevarnih odpadkov, a je po velikem preplahu zaradi onesnaženja vode konec osemdesetih let prejšnjega stoletja skoraj utonila v pozabo. Kdaj je pričakovati njeno sanacijo, še vedno ni mogoče napovedati.
Gre za gramozno jamo, v katero so odlagali trdne in tekoče odpadke družbe Pinus in drugih podjetij, na robu jame pa so sežigali odpadno embalažo. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali še v nekatere druge gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico.
V Stražišču brez napredka
Civilna družba v Stražišču že leta opozarja na nevarnost Industrijske cone Laze, kjer delujejo tudi podjetja za predelavo nevarnih snovi. Krajani se bojijo obsežnejšega onesnaženja in požara, zato zahtevajo izselitev podjetij, a ne najdejo skupnega jezika s kranjsko občino. Cona Laze je nastala pred desetletji, v preteklosti pa naj bi dovažali in tam zasipali tudi ostanke kranjske industrije. Območje ni opremljeno s potrebno komunalno infrastrukturo.
