Začelo se je z visokim pritiskom, glavoboli, zatekanjem, kar je pogosta klinična slika človeka, ki ima težave z delovanjem ledvic.
Preiskave so Tereziji Tovornik, ko je bila na vrhuncu mladosti, v zgodnjih tridesetih, pokazale, da je funkcija delovanja tega organa, ki čisti kri, precej okrnjena. Leta 1982 je tako izvedela, da je zbolela za kronično ledvično odpovedjo, kar je v dveh letih pripeljalo do hemodialize. »Takrat sem bila mlada mamica in res težko sem se sprijaznila z dejstvom, da sem bolna. Namesto, da bi bila doma s takrat štirinajstletnim sinom in štiriletno hčerko, sem večino svojega časa preživljala v bolnišnici,« se spominja.
Boj za življenje
Pravi tudi, da ko je izvedela za diagnozo, saj je bila informiranost takrat drugačna kot danes, o svoji bolezni in tem, kako bo videti življenje z njo, ni vedela prav veliko, zato se resnosti situacije tudi ni povsem zavedala, a je kljub vsemu poskušala ostati optimistična. »Pri tridesetih bi morala uživati z družino, pa žal tega, v takih razsežnosti, kot sem si želela, nisem mogla. Grozno je biti v bolnišnici, doma pa te čakajo mož, sin in hčerka. Ni hujšega kot to, da nisi s svojimi otroki.«
Prva presaditev ledvice je bila neuspešna. Mariborčanka je doživela sepso, zaradi katere se je morala bojevati za življenje in okrevati kar pol leta.
Na srečo so po nekaj letih izvedli transplantacijo ledvice. »Prvič so mi ta organ presadili leta 1988 in poseg je bil neuspešen. Prišlo je do sepse in v bolnišnici sem ostala pol leta. Takrat je moje življenje viselo na nitki.« A to ji ni vzelo poguma. Ko je okrevala, se je nemudoma odločila za vnovičen poskus in dve leti kasneje je danes 71-letna Štajerka doživela uspešno transplantacijo ledvice.
Brez zdravnikov bi …
»Presrečna sem, da mi je ta ledvica služila kar 27 let, kar je za presajeni organ izjemno dolga življenjska doba. Hvaležna sem človeku, ki se je odločil, da postane darovalec. Saj ti ne povedo, kdo je, vedela sem samo, da je bil neki mladi človek. Hudo mi je, ker je umrl, a hkrati poskušam na vse skupaj gledati s pozitivne plati,« je dejala in poudarila, da je zelo naklonjena ideji, da se človek v času življenja opredeli za darovalca organov, saj s tem po svoji smrti nekomu zelo izboljša ali celo reši življenje.
V štirih desetletjih bolezni je Mariborčanko pokonci držala predvsem vedra narava. »Tudi na dializi sem se z medicinskim osebjem vedno rada malce pošalila, se o čem pogovorila z njimi. Taka življenjska naravnanost koristi, ko ti je hudo,« poudarja. Izpostavila je, da je z izkušnjami, ki jih ima z zdravstvenimi institucijami, zelo zadovoljna. »Brez teh krasnih zdravnikov danes verjetno ne bi bila več živa. Medicinsko osebje je v meni zapisano zelo globoko. Vsem, ki so mi pomagali, iz srca želim vso srečo,« jim ganjena sporoča.
Terezija Tovornik je sicer zadnji dve leti, saj njena presajena ledvica ne deluje več dobro, znova na dializi, a tudi to spremembo sprejema in še naprej ohranja pozitivno naravnanost. »Ko je človek bolan, se mora sprijazniti, da bo življenje lahko precej drugačno, je pa še vedno lahko srečno, kot pri meni.«
