53 voznikov LPP je tožbe zoper delodajalca ob pomoči svojega sindikata vložilo leta 2015, ker jim je ta dve leti prej prenehal izplačevati prispevek za obvezno poklicno zavarovanje.
V poklicno zavarovanje, ki je leta 2001 nadomestilo prejšnjo zavarovalno dobo s povečanjem, do takrat imenovano tudi beneficirana delovna doba, so sicer vključeni delavci, ki polni delovni čas opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, ter tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati.
Med njimi so bili tudi vozniki LPP in drugih avtobusnih podjetij, toda le do leta 2013, ko so jim delodajalci prispevke prenehali plačevati. To se je zgodilo po tem, ko se je prispevek za poklicne pokojnine, ki omogoča delavcem predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil.
V LPP so se pri prenehanju izplačevanja prispevkov sicer sklicevali na mnenje komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je odločila, da se poklicna pokojnina od 1. januarja 2013 ne šteje nobenemu delavcu več, ker za to ne izpolnjujejo pogoja o 60.000 prevoženih kilometrih na leto.
Vozniki so medtem trdili, da ta kriterij ni bil nikoli sprejet v obliki splošno zavezujočega pravnega akta in objavljen v uradnem listu, in tako ne more posegati v obseg pravic, določen z zakonom in podzakonskimi akti.
Maja lani jim je najprej prikimalo delovno sodišče, nato pa oktobra lani še višje delovno in socialno sodišče. LPP je nato na vrhovno sodišče vložil revizijo na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pa je zdaj odločilo, da mora podjetje 53 voznikom izplačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej.
To za podjetje predstavlja velik udarec, saj so po omenjenih 53 voznikih tožbe vložili še številni drugi - odprtih naj bi bilo še več kot 200 tožb voznikov LPP.
Ker so podobne odločitve sprejemali tudi drugi avtobusni prevozniki, so se na sodišče obrnili tudi njihovi vozniki. Sindikat delavcev prometa in zvez, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je tako letos v imenu 51 delavcev vložil tožbe zoper vsa večja avtobusna podjetja, tudi Nomago in Arriva, ob tem pa napovedal, da bo temu valu sledil drugi val.
O odločitvi vrhovnega sodišča so medije danes seznanili prav iz tega sindikata. "Odisejada za zaposlene na LPP je tako zaključena, ostajajo pa odprta vprašanja, kako se bodo odzvali v Kapitalski družbi, na ministrstvu za delo, člani strokovne komisije, ki so neupravičeno posegli v oblikovanje pogojev za plačilo obveznega poklicnega zavarovanja, in nenazadnje Gospodarski zbornici Slovenije, ki je tako stališče komisije podpirala in delodajalcem svetovala prekinitev vplačil," je v sporočilu za javnost zapisala generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer.
Kot je dodala, so ves čas z delodajalci iskali mirno rešitev spora in se jim je zdelo nevzdržno, da morajo vozniki pravico iskati na sodišču. Zdaj bodo delodajalce znova pozvali, naj poravnajo svoje obveznosti.
"Zelo žalostno bo, če bomo morali kljub jasnim odločitvam sodišč prav za vsakega zaposlenega posebej še naprej obremenjevati sodišča, delodajalci pa bodo preračunavali, ali se jim bolj izplača plačevati odvetniške stroške ali svoje zakonske obveznosti," je navedla.
Opozorila je še, da enaka pravica pripada tudi voznikom tovornjakov. "Na žalost je v panogi tovornega prometa situacija še slabša, delodajalci pa še bolj ignorantski. Gotovo bo naša naslednja naloga in projekt doseči pravico tudi za voznike tovornjakov," je napovedala.
Povprečen voznik avtobusa sicer na letni ravni z naslova neplačevanja prispevkov ob izgubi poklicne pokojnine oz. znižanju le te izgubi 1500 evrov, kar od leta 2013 nanese 6000 evrov, prav toliko pa naj bi znašali tudi tožbeni zahtevki.
