Ustavno sodišče je že leta 2014 ugotovilo, da je ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol v neskladju z ustavo, saj država zasebnim šolam za izvajanje obveznega javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja namenja le 85 odstotkov potrebnih sredstev. Čeprav bi moral državni zbor neskladje odpraviti v enem letu, se to še ni zgodilo.
Da bi presekali gordijski vozel oziroma da bi s spremembo ustave zaobšli odločitev ustavnega sodišča, se v SAB zavzemajo za posvetovalni ustavni referendum, na katerem bi državljane povprašali, ali se strinjajo s tem, da je država dolžna financirati obvezne programe osnovnošolskega izobraževanja le javnim šolam.
Razpis referenduma želijo doseči s podpisi najmanj 30 poslancev. Preden pa bi iskali podporo med parlamentarnimi strankami, so se odločili, da začnejo med državljani zbirati podpise za peticijo, ki bi podprla njihova prizadevanja.
»S podpisi želimo preveriti, ali je to vprašanje za večino državljanov tako pomembno, kot je pomembno za našo stranko. Če bo dovolj podpore, upamo, da bo to spodbudilo druge poslance državnega zbora, da bodo podprli izvedbo posvetovalnega referenduma,« so nam pojasnili v SAB.
Cilj 5000 podpisov
Koliko podpisov so zbrali v dobrem mesecu, v SAB ne želijo razkriti, za cilj pa so si zadali najmanj pet tisoč podpisov, kar bodo po njihovem mnenju brez težav dosegli. Ob tem velja omeniti, da se je pod peticijo Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v približno enakem obdobju podpisalo že več kot deset tisoč ljudi. Iz tega bi lahko sklepali, da pretiranega navdušenja nad posvetovalnim referendumom med državljani ni.
Tudi če bo SAB po koncu akcije zbiranja podpisov med preostalimi poslanci začela iskati podporo za razpis referenduma, ni veliko možnosti, da referendum dejansko bo, saj bi razpis moralo podpreti najmanj 30 poslancev.
Vse parlamentarne stranke smo povprašali, ali bi prispevale podpise. »Zelo verjetno« podporo so napovedali edino v Levici, ki pa ima skupaj s SAB v parlamentu le 14 glasov. »Glede na trditve desnice in SMC, da je treba spoštovati odločbo ustavnega sodišča in financirati zasebne šole v polnem obsegu, menimo, da bi bil referendum smiseln. Očitno je, da se večina ljudi s takšnim ukrepom ne strinja, zato bi zahtevo za referendum zelo verjetno podprli, odvisno tudi, kako bi bila zapisana,« je za Novice Svet24 povedal vodja njihove poslanske skupine Matej T. Vatovec.
Javno šolstvo je po njegovem prepričanju treba zelo jasno razmejiti od zasebnega. »Zasebno šolstvo je nekakšen dodatek, ki si ga starši sami izberejo, zato je tudi prav, da ga sami plačajo,« je dodal Vatovec.
Čeprav nam iz SDS in NSi niso odgovorili na vprašanja, njihovi poslanci zagotovo ne bi podprli referenduma, saj se sicer zavzemajo za stoodstotno financiranje obveznega osnovnošolskega programa zasebnih šol.
V največji vladni stranki LMŠ so prepričani, da sprememba ustave in referendum ne bi rešila ustavne odločbe, ki jo je treba upoštevati in uresničiti. Ob tem poudarjajo, da zagovarjajo kakovostno javno šolstvo, ki je vsem enako dostopno in prav vsem otrokom ponuja enako izhodišče. »Takšnega posvetovalnega referenduma ne bi podprli. V SMC predvsem pričakujemo, da bomo končno uresničili ustavno odločbo, brez manevrov zavlačevanja in zapravljanja davkoplačevalskega denarja,« so nam pojasnili iz SMC.
Tudi v SD menijo, da mora politika vložiti vse napore v to, da se odločba ustavnega sodišča uresniči. »Socialni demokrati pozdravljamo namero ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da prek širše delovne skupine poskuša najti pot k širšemu političnemu soglasju, da se uresniči odločba ustavnega sodišča. V luči tega procesa menimo, da trenutno ni smiselno začeti postopkov za sklic referenduma,« so pojasnili.
Še najbolj kritični do namere SAB so v SNS. »V poslanski skupini SNS smo prepričani, da želijo v SAB z morebitnim referendumom le zamegliti neuspešno delo ministrice Alenke Bratušek. Slednja je neuspešna tako kot ministrica za infrastrukturo kot tudi ministrica za kohezijski razvoj,« je prepričan predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Nabiranje političnih točk
Potem ko so se v SAB pred lanskimi parlamentarnimi volitvami začeli goreče zavzemati za pravice upokojencev, s čemer so posegli v volilno bazo Desusa, bi zdaj očitno nekaj volivcev radi odvzeli tudi Levici, ki se že nekaj časa zavzema financiranje le javnega šolstva.
V SAB se prav gotovo zavedajo, da bi bil razpis takšnega posvetovalnega referenduma misija nemogoče, in gre tako očitno za poskus nabiranja političnih točk ob ideološkem vprašanju, ki deli politično levico in desnico.
