"Pri tovrstnih kreditodajalcih so potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo," so izpostavili.
Kot so še opozorili, je treba oglasna sporočila kreditodajalcev presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe pa je treba natančno vedeti, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita, kot so denimo obresti in odlog plačila.
Tarnati po sklenitvi pogodbe je prepozno
Spomnili so, da zakon o potrošniških kreditih določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Potrošnike pa so posebej opozorili na to, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov ter naj se vračilo kredita vrši preko transakcijskega računa dajalca kredita in nikakor ne "na roke" brez potrdila.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V inšpektoratu, ki vrši nadzor nad nebančnimi dajalci kredita z vidika spoštovanja določil zakona o potrošniških kreditih, ugotavljajo, da jih potrošniki na domnevne nepravilnosti opozorijo šele, ko ugotovijo, da ne morejo več plačevati anuitet, in po podani prijavi upajo, da jim kredita ne bo več treba vrniti. A so poudarili, da mora kreditojemalec tudi v primeru ničnosti kreditne pogodbe v celoti vrniti prejeti znesek kredita.
Banka Slovenije je z novembrom zaostrila pogoje pri bančnem kreditiranju prebivalstva. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo, kreditojemalce pa je želela opozoriti na nujnost zavedanja, kje so meje zdravega zadolževanja.
Tvegan odhod na nebančni trg
V centralni banki se zavedajo, da je možen odliv povpraševanja na nebančni trg. "V Banki Slovenije se zavedamo, da ima kreditojemalec, če ne bo dobil želenega kredita pri regulirani instituciji in bo kredit še vedno želel najeti, iti nekam, kjer je to manj regulirano. Ampak to je poslovna odločitev posameznika. Tako kot nekateri igrajo v kazinoju in izgubijo precejšnje zneske, se lahko tudi tukaj izpostavijo pretiranemu tveganju," je ob naznanitvi novih pravil dejal viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
Spomnil je tudi primer švicarskih frankov, ko določeni posamezniki niso bili kreditno sposobni za najem kredita v evrih, a so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov jemali kredite v frankih. "Na koncu smo spremljali še večje socialne težave določenih ljudi," je opozoril Dolenc.
