Zastojem se v jutranji konci ni več mogoče izogniti, ugotavljajo strokovnjaki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars).
Konice trajajo tudi do štiri ure; za uporabnike je bolj prijazno, "da spremenijo vozne navade, čas pričetka potovanja in se preusmerijo na uporabo javnih prevozov".
Neoviranih jutranjih voženj po avtocestnih vpadnicah proti Ljubljani tako ni več mogoče pričakovati.
Trajanje zastojev
"Največ skupnega prometa je na širšem območju avtocest in hitrih cest v okolici Ljubljane, na avtocesti A1 na odseku Slovenska Bistrica – Maribor, na primorskem kraku A1 ter na delu gorenjske A2 v okolici Kranja. Vendar pa se na omenjenih odsekih, razen na vpadnih avtocestah proti Ljubljani, ki jo sestavlja tudi sam avtocestni obroč, ne pojavljajo problemi, ki so časovno vezani na jutranjo prometno konico," so se razpisali na Darsu.
Po njihovih ugotovitvah je najbolj obremenjeni del ljubljanskega obroča na tipičen delovni dan med 6. in 10. uro odsek 0690 Razcep Koseze – LJ Šiška (Celovška cesta), kjer zastoj v povprečju traja uro in dve minuti na dan. Nekoliko krajši je zastoj na odseku 0689 LJ Šiška – LJ Bežigrad, in sicer 54 minut. Na odseku LJ Bizovik (Litijska cesta) – razcep Malence, v smeri Malenc, povprečni zastoj traja 23 minut, v drugo smer 18 minut. Dalj časa trajajoči zastoji so še na zahodni obvoznici A2 v smeri razcepa Koseze (23 minut), ter na A1 od razcepa Zadobrova do izvoza na Šmartinsko cesto (19 minut).
Darsova analiza vpadnih avtocest na ljubljansko obroč je pokazala, da največ časa v jutranjih konicah izgubijo vozniki, ki se proti Ljubljani vozijo iz smeri Štajerske. Tako na štajerski avtocesti na odseku 0046 Domžale – Šentjakob zastoj med 6. in 10. uro povprečno traja 82 minut (to pomeni, da je 82 minut gostota prometa tako velika, da je evidentiran zastoj, pojasnjujejo na Darsu. Promet sicer teče, a upočasnjeno). Na dolenjski avtocesti so zastoji časovno najbolj potratni na odseku 0621 Grosuplje – Šmarje Sap, kjer povprečno trajajo 64 minut. Povprečni čas zastoja na primorski avtocesti na odseku 0651 Brezovica – razcep Kozarje znaša sedem minut, na gorenjski avtocesti odsek 0010 Vodice – LJ Šmartno pa 11 minut.
Trpi hitrost
Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo, Darsom in Zavodom Reševalni pas pred kratkim začela preventivno akcijo Vozi desno, prehitevaj levo!. Vožnja po prehitevalnem pasu, ko voznik nikogar ne prehiteva, zmanjšuje pretočnost prometa, levi pas postane počasnejši pas. Je tudi prekršek, ki se kaznuje z globo 150 evrov. Policisti zato v času akcije promet nadzirajo z vozili provida. Uporaba voznega-desnega pasu je v normalnih prometnih obremenitvah pravilna in varnejša kot vožnja po prehitevalnem pasu, če je vozni nezaseden. Priporočilo je sicer smiselno le pri zmerni gostoti prometa. Ob izredno gostem prometu namreč vozniki nimajo možnosti vračanja s prehitevalnega na vozni pas.
Zaradi gneče se promet odvija z nižjo hitrostjo od predpisane. Na odseku od Vrhnike do Brezovice povprečna hitrost s 96 kilometrov na uro okoli 6. ure zjutraj pade na le 46 kilometrov na uro nekaj pred 9. uro in se nato hitro povzpne do 80 kilometrov na uro in dalje do stotice. Od Vodic proti Šmartnem s 113 kilometrov na uro okoli pol sedmih zjutraj le malo po 7. pade na 71 kilometrov na uro in tam nekje ostane skoraj do 9. ure. Povprečna hitrost med Domžalami in Šentjakobom malo pred 7. uro s 112 kilometrov na uro pade pod 60 kilometrov na uro; najnižja je malo po 8., ko znaša 47 kilometrov na uro. Nad in pod mejo 60 kilometrov na uro pada domala do 10. ure, ko se spet povzpne nad stotico. Motnja sicer traja vsaj dobre tri ure in pol. Najbolj po polžje gre od Šmarja-Sapa do razcepa Malence, kjer nekaj pred 8. uro povprečna hitrost znaša 44 kilometrov na uro. Pod mejo 60 kilometrov na uro vztraja do skoraj 9. ure. Je pa motnja v tej smeri prisotna najkrajši čas, torej eno uro.
Narašča enakomerno
Po podatkih Darsa je vsako leto prometa več za štiri do pet odstotkov. Promet na vseh štirih vpadnicah glede na podatke iz zadnjih štirih let sicer narašča enakomerno. Glede na urne obremenitve je najbolj obremenjena dolenjska smer, skupno pa štajerska. "Razlog za to je zmanjšana prepustnost na štajerski vpadnici zaradi zastojev, ki se začnejo že okoli 6.30, poleg tega je štajerska vpadnica veliko bolj obremenjena s težkimi tovornimi vozili," kažejo ugotovitve Darsa. Kakor tudi, da promet težkih tovornih vozil narašča z isto stopnjo kot promet ostalih vozil, in da je, če upoštevamo zgolj težka tovorna vozila, proti Ljubljani najbolj obremenjena primorska smer (od Vrhnike do Brezovice se med 6. in 9. uro zvrsti skoraj 800 težkih tovornih vozil), sledi ji štajerska (v istem časovnem obdobju več kot 700 težkih tovornih vozil od Domžal do Šentjakoba).
Časovna prerazporeditev
V teoriji prepustnost avtocestnega odseka znaša 4800 vozil na uro. Tam, kjer je ta kvota presežena oziroma se vrednosti približujejo zgornji meji, se promet zgosti, vozne hitrosti pa se temu primerno znižajo. "Ker je trajanje zastoja povezano s količino vozil na časovno enoto, je smiselno rešitve glede prepustnosti v kratkoročnih ukrepih iskati v smeri, da pride do časovne prerazporeditve vozil. To pomeni, da če znižamo promet v jutranjem času, bi teoretično prišlo do pogojev, da promet teče," so nam povedali na Darsu. In priznali, da rasti prometa s širitvami in podobnim ni mogoče dohajati. "Ne, potreben je razvoj javnega potniškega prometa ali decentralizacija Slovenije," so poudarili in dodali, da smo Slovenci pač vezani na avtomobile, ker je javni potniški promet slabo razvit. K temu velja pristaviti tudi, da smo ena najbolj tranzitnih evropskih držav in po kilometrih avtocest in hitrih cest na prebivalca v samem evropskem vrhu, kakor tudi po številu avtocestnih priključkov.
Dolgo- in kratkoročni ukrepi
Temelji razlog za zastoje je dejstvo, da je na avtocesti istočasno preveč vozil. Poleg dolgoročnih ukrepov (pri Darsu proučujejo dve ideji: morebitno uporabo odstavnih pasov za vožnjo in širitev avtocest za en vozni pas na vsakem smernem vozišču) in že omenjenega javnega prometa, v kolikor bi ta bil "kvaliteten, organizacijsko ugoden in dobro organiziran skupaj s sistemom P+R ("parkiraj in se pelji") – "Motiv, da se pripeljejo do delovnega mesta v Ljubljani s svojim vozilom, mora biti odklonilen, v primerjavi s ponudbo drag in podobno," ugotavlja Dars –, je ena od možnosti tudi uvedba fleksibilnega delovnega časa. O tem Dars: "Če se zaposlenim v Ljubljani, ki se dnevno vozijo, ponudi možnost zgodnjega prihoda na delo, lahko pričakujemo spremembe. Zelo zgodaj zjutraj so vožnje na delovno mesto bolj ugodne in izguba časa zaradi samega trajanja vožnje se zmanjša na minimalno potrebno." Ocenjujejo, da je zaposlenim to možnost treba ponuditi, "če narava dela to dopušča".
Prilagajanje infrastrukture naraščajočemu prometu
- ureditev razcepa Malence iz smeri Golovca proti izvozu Ljubljana jug, tako da se je pretočnost na tem odseku izboljšala;
- preureditev razcepa Kozarje iz smeri Zahodne ljubljanske obvoznice proti Brezovici in s tem povečali pretočnost (na razcepu Kozarje so poleg tega iz primorske smeri proti izvozu Ljubljana zahod (Vič) vzpostavili nov, samodejni sistem opozarjanja na zastoje (voznik se odloči, katero smer bo uporabil, glede na dolžino zastoja);
- na odseku A1 Lukovica–Divača (tudi del ljubljanskega obroča in dolenjske avtocestne vpadnice nanj) je v teku projekt postavitve nove spremenljive prometne signalizacije – SPS (to so grafični prikazovalniki prometno-informativne signalizacije ali poenostavljeno avtocestni elektronski portali, tudi na posameznih priključkih na avtocesto, ki bodo na strateških točkah voznikom podajali prometne informacije) – do konca tega leta bodo postavili skoraj 30 novih portalov spremenljive prometne signalizacije (SPS) od Krtine do Divače ter dodatnih nekaj več kot 20 na območjih t. i. nadzornih točk; že do zdaj je na avtocestnem omrežju nekaj čez sto portalov, naslednje leto jih bodo postavili še približno 27 – še zlasti na ljubljanskem avtocestnem obroču in vpadnih krakih avtocest nanj, kar bo omogočalo upravljanje hitrosti: ob prometnih konicah jo bodo zniževali na 100, 80 ali 60 kilometrov na uro, odvisno od prometa.
- v teku je projektiranje sistema uravnavanja hitrosti s spremenljivo signalizacijo na vseh vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču (ob povečani gostoti prometa se bo omejena hitrost znižala na raven, ki bo omogočala večjo pretočnost);
- v teku je pregled idejnih zasnov vzpostavitve sistema PAS ZA KONIČNI PROMET (PKP) na odsekih štajerske avtoceste A1 Krtina–Zadobrova in primorske avtoceste A1 Kozarje–Vrhnika; na podlagi idejnih zasnov so pristopili k simuliranju predlagane rešitve, ki bo eden izmed faktorjev, na podlagi katerih bodo sprejeli odločitev, na kakšen način bomo izvedli morebitne uporabe odstavnih pasov za vožnjo; sprejeta odločitev se bo nato lahko izvedla v roku pet let od pričetka gradnje (v sklopu obnove avtocestnega odseka);
- še vedno imajo v načrtu uvedbo sistemov sekcijskega merjenja hitrosti - dejstvo je, da je pretočnost v veliki meri lahko poslabšana zaradi prevelikih hitrosti in neustrezne varnostne razdalje in če k temu dodamo še veliko gostoto priključkov, pridemo do stanja zastojev, ki so pogosti v prometnih konicah; (glede na pozitiven učinek poskusnega sistema na Trojanah in dejstva, da je bila namestitev tovrstnih sistemov predvidena le na odsekih, na katerih prekoračitev hitrosti povzroča največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in težko poškodovanih, je bila načrtovana uvedba tovrstnih sistemov doslej pozitivno sprejeta in ko bo policija pripravljena prevzeti opremo v uporabo, bodo ponovno preverili podatke o odsekih, kjer je z znižanjem hitrosti mogoče doseči najboljše učinke pri izboljšanju prometne varnosti, te analize ponovno izvedli in pričeli postopke javnega naročila za dobavo opreme).
