V Slovenijo sta se vrnili šele pred nekaj dnevi, saj sta takoj po poroki odpotovali čez lužo, tam sta tri mesece delali v poletnem kampu za otroke, potem pa si še en mesec ogledovali naravne parke zahodne Amerike. Na hladne jesenske dni se še navajata, sta priznali, ko smo se srečali v kavarni Kina Šiške. Luštni in nasmejani sta kar prekipevali od energije, izzivov, ki jima jih prinaša življenje, in seveda od ljubezni, ki si jo izkazujeta z vsakim pogledom. »Počutiva se sproščeno v svoji koži, srečni sva taki, kot sva, in se ne sekirava, kaj si ljudje mislijo o naju,« sta samozavestno povedali. Celjanka Katja ima šestindvajset, Radovljičanka Katka pa štiriindvajset let. Našli sta se kot študentki fakultete za socialno delo pred štirimi leti in pol.
Ko sva se zagledali, sva obstali brez besed.
V prvo punco se je Katka zaljubila pri šestnajstih letih in takrat je spoznala, da je to to. »Ko sem kasneje razmišljala za nazaj, se mi zdi, da sem že pri osmih letih kazala znake, da bom enkrat zrasla v to, kar danes sem,« se je smejala. Katja, po drugi strani, pa v najstniških letih o puncah ni razmišljala. Imela je fanta; da se bo kadarkoli poročila s punco, si ni niti predstavljala, dokler ni postala študentka. »Šele takrat sem spoznala, da je tudi pri nas veliko istospolno usmerjenih ljudi, prej sem mislila, da jih je več v tujini,« je skomignila. Preko prijateljic je spoznala prvo istospolno usmerjeno dekle, a se jima razmerje ni izšlo. S Katko sta se srečali v božičnem času, ko jo bila Katja v tretjem, Katka pa v prvem letniku fakultete za socialno delo. »Ko sva se zagledali, sva obe ostali tako rekoč brez besed,« nam je zaupala Katka. Katja pa nadaljevala, da so jo povsem očarali Katkin nasmeh in oči. »Nisem vedela, da bova kdaj resnično skupaj, čutila pa sem, da če se bom družila z njo, bom veliko bolje spoznala sebe. Privlačila me je vsa njena neskončna energija. Samozavestna je in strastna v vsem, kar počne. Stvari, ki se jih loti, tako ali drugače spelje do konca, z ogromno samozavesti.« Katja se je s pomočjo Katke v marsičem spremenila. Med drugim se je naučila brezpogojno sprejemati in se pustiti razvajati, česar prej ni znala, saj sta se njena starša že pred leti ločila in se je naučila biti samozadostna. Romantična Katka pa jo je povsem omehčala. »Naučila me je, da ni nič slabega v tem, da te drugi malo razvajajo,« se je smejala. Zna pa postavljati meje. Katka, po drugi strani, pa je povedala: »Jaz uživam življenje, živim za trenutek, čeprav nisem neodgovorna, potrebujem pa malo strukture in Katja mi pomaga stvari popredalčkati. Med nama je veliko kompromisov, veliko se morava prilagajati in pogovarjati, da natanko veva, kje sva v odnosu in kaj katera potrebuje.« Ko sem ju pobarala, ali je res, da je dvema ženskama v odnosu lažje, ker ženska žensko bolje razume kot moški, se je Katka nasmehnila, da to samo delno drži. »Punca ti zna na neki čustveno intelektualni ravni dati več kot moški. Bolje se razumemo v nekaterih stvareh, če ima katera od naju, recimo, menstruacijo, veva, kako se druga počuti in zakaj je tako čustvena. Po drugi strani je pa lahko tudi veliko več drame in eksplozije čustev. Na srečo se nobeni od naju ne da ukvarjati z dramo, sem pa imela ženske, zaradi katerih sem si včasih rekla: 'Bog pomagaj, zakaj ne najdem enega dedca, da bo ležal na kavču in bil tiho!'« (smeh)
Zaroka.
Ko z nekom nekaj časa živiš in si deliš gospodinjstvo, ne moreš ob prvem večjem nesporazumu kar odkorakati stran, in takrat tudi vidiš, ali z njim sploh lahko ustvariš skupno življenje, sta povedali. Njiju je skupno življenje močno povezalo. »Od nekdaj sem se želela poročiti. Moja starša sta še vedno nora drug na drugega, stara starša sta poročena že šestdeset let, nihče v moji družini ni ločen, zato imam dokaz in izkušnjo, da prava razmerja in povezane družine še vedno obstajajo. Nekaj takega sem si vedno želela imeti tudi sama. Katja si je prav tako želela poroke, vendar jo je bilo zaradi svoje izkušnje – ločitve staršev, malo strah, ampak je v stiku z mojimi starši videla, kaj pometi imeti trdno in ljubeče zaledje. 'Če s kom, bi se poročila s tabo,' mi je dejala. Ko sem prvo leto delala v Ameriki v poletnem kampu za otroke, kjer vodimo tudi izlete v divjino, sem v težkih trenutkih vedno pomislila nanjo in se pomirila ter sprostila. Spoznala sem, da je ona moj dom. Takrat sem globoko začutila, da se želim z njo poročiti,« je bila iskrena Katka. Svojo izvoljenko je presenetila z romantično zaroko v gozdu, pod lučkami z napisom Za vedno.
Starši ju podpirajo.
Dekleti sta povedali, da v Sloveniji na trenutke delamo ogromne, a še vseeno premajhne premike v sprejemanju istospolno usmerjenih ljudi. »Midve res ničesar ne skrivava, v odnosu sva zelo odprti, zato se mladi večkrat obrnejo na naju po nasvete, kako se razkriti. Ko sem spoznala prvo punco, sem bila najprej precej zmedena. Če sem hotela biti srečna, sem spoznala, bom morala biti iskrena sama s sabo. S pretvarjanjem nikomur ne delaš usluge. Že zelo kmalu sem staršem povedala za svojo spolno usmerjenost, bilo jima je težko, potrebovala sta predvsem čas, da sta to sprejela. Potem ko sem jima predstavila Katjo in ko sta videla, da pri najini ljubezni ne gre za spol, temveč tudi za to, kako vplivava druga na drugo, torej kako Katja deluje name in kakšne vrednote sem pridobila v razmerju z njo, da sem torej postala še boljši človek, sta naju v celoti sprejela. Naša mami je danes povsem drugačna kot recimo pred šestimi leti. Ljudem s ponosom pove o najinem razmerju in najini poroki. Podpora staršev je zame zelo pomembna in vedela sem, da se lahko vedno vrnem domov. Enako je bilo s Katjino mami, ki je ena najmočnejših in najbolj ljubečih oseb, kar jih poznam. Ko me je spoznala, sva se takoj ujeli in sem bila v njihovem domu vedno dobrodošla. Najina zgodba je ena izmed srečnejših,« je bila vesela.
Poroka, kakršne še ni bilo.
Večina istospolnih parov, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, to naredi v intimnem krogu, Katja in Katka pa sta imeli čudovito poroko, ki se je bodo vsi prisotni še dolgo spominjali. Povabili sta 70 najbližjih sorodnikov in prijateljev. Želeli sta si romantično poroko v naravi – preprosto, a elegantno. Naravnost zaljubili sta se v Skedenj v vasi Vopovlje na Gorenjskem – sredi polj, z balami dišečega sena, je zadnje čase zelo priljubljeno in res lepo prizorišče drugačnih porok. Rdeča nit so bile romantične bele vrtnice in oljke. Dekleti se dan in noč pred poroko nista videli in nista vedeli, kako bo katera oblečena. »Vse je bilo presenečenje!« je povedala Katka in dodala, da so ju oddali njuni starši. »Katja je bila res čudovita nevesta! Kar naprej sem bila na robu solz,« je povedala ljubeče. Katja pa, da ne bo nikoli pozabila Katkine reakcije, ko jo je zagledala v poročni obleki, saj je skoraj omedlela. »Bilo je res fantastično, midve sva zelo uživali, plesali in čutili. Za vedno pa nam bo vsem v spominu ostal občutek ljubezni in spoštovanja, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku.«
Želita si družine.
Ker sta še zelo mladi, si želita še veliko doživeti. Obe radi potujeta in uživata življenje z veliko žlico. Katja je odlična v pripravljanju kave, poigrava se z vzorčki na njej in se v tej smeri izobražuje. Kava je za marsikoga prvi stik s prihajajočim dnem, zato je pomembno, kakšna je in kako jo postrežejo, je prepričana kot vodja strežbe v kinu Bežigrad, v prihodnosti pa jo zanima psihoterapija za otroke. Katka pa je trenutno kot študentka zaposlena v trgovini Zakladi Slovenije, kjer se najbolj osredotoča na vina, ljubiteljsko se namreč ukvarja s sommelierstvom. Kasneje se bo najbrž usmerila v integrativno psihoterapijo za mladostnike, s katerimi najraje dela. »Ker so najbolj težavni, hkrati pa najbolj potrebni pomoči in iskrenih prijateljstev.« Poleg tega začenja organizacijo romantičnih zarok. »V prihodnosti si želiva družinico.« Obe imata namreč zelo radi otroke. »Iskreno si najinega življenja v prihodnosti ne predstavljam brez bitjeca, ki bi nama malo otežil, predvsem pa polepšal življenje,« je Katka sklenila naš pogovor.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
