Novice Svet24

Krajinski park Kolpa se razprostira na območju ob reki Kolpi v občini Črnomelj od Vinice do Dragošev. Njegovo osnovno poslanstvo je skrb za naravno in kulturno dediščino, s čimer so povezani tudi drugi projekti, ki jih zavod izvaja.

Kmetom, ki se jim javijo, brezplačno očistijo že zaraščeno zemljišče, požagajo grmovje, če je treba, ob pogoju, da bodo za zemljišča potem vsaj tri leta skrbeli sami. 

Prav v skrbi za naravno dediščino je krajinski park precej omejen oziroma je njegovo delovanje zelo oteženo. Panelne ograje in konstrukcije z žico, ki je namenjena namestitvi rezilne žice v primeru nove begunske krize, namreč preprečujejo oziroma ovirajo dostop do brežin Kolpe, in zdaj se praktično neovirano razraščajo predvsem tujerodne invazivne rastline. Država se je ob postavitvi ograje in žice pred štirimi oziroma tremi leti zavezala, da bo poskrbela za košnjo, a ji ta skrb ne gre ravno najbolje od rok. Letos, na primer, še niso kosili, invazivne rastline pa so ponekod zrasle že prek glave odraslega človeka. Obljubljajo, da se bodo tega lotili v kratkem.

Direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan pravi, da je to velika težava, saj veter, če pustimo, da te rastline odcvetijo, raznaša seme vsepovsod. Dokler ni bilo ograje in žice, je park redno skrbel za košnjo in s tem zatiranje invazivnega rastlinja, zdaj pa kosi samo tam, kjer lahko. »Ko se s strojem preveč približamo žici, nastanejo resne okvare, s popravilom izgubimo precej časa, pa tudi stroški so,« pojasnjuje Grabrijan.

Igor Vidmar

VIR TEŽAV TUDI DRUGJE

Z invazivnimi rastlinami se v Krajinskem parku Kolpa ukvarjajo že dlje časa. Leta 2012, ko so imeli na praksi skupino tujih študentov, so začeli delati kataster invazivnih rastlin. Tedaj so opravili večino dela, pozneje so ga le dopolnjevali. Pred tem se z invazivnimi rastlinami ni nihče ukvarjal, so bile pa parcele v preteklosti bolj obdelane in brez posebnih težav. Poleg ograje in žice so težava tudi opuščanje kmetovanja ter siceršnje širjenje in razraščanje tujerodnih invazivnih rastlin.

Prek Kolpe potekajo tudi številni prehodi za divje živali. Njihove poti so proučili, postavljavci ograje pa so na osnovi tega ograjo ponekod premaknili tudi za sto metrov.  

Invazivnih rastlin, ki se najpogosteje pojavljajo v katastru, ki so ga izdelali v Krajinskem parku Kolpa in ga tudi sproti osvežujejo, je več. Med najbolj razširjenimi in nevarnimi je pelinolistna ambrozija, ki se najbolj razrašča ob prometnicah, kjer jo s košnjo ob nepravem času še raznašajo, na gradbiščih in melioracijah oziroma povsod tam, kjer je bil bager ali buldožer. Poleg ambrozije Grabrijan opozarja še na nekaj rastlin, med drugim na kanadsko in veliko rozgo, ki ravno ta čas cvetita, ter žlezavo nedotiko, ki je k nam prišla iz Himalaje, zraste tudi dva metra visoko in ima, tako kot tudi rudbekija, prav lepe cvetove ter ju zaradi tega ljudje, ko kosijo, radi puščajo za okras in tako dodatno pripomorejo k njunemu širjenju.

NEKAJ PRILAGODITEV VENDARLE MOGOČE

Ovire, ki jih država ob bregu reke Kolpe nastavlja beguncem oziroma migrantom, bi povzročale še precej več težav, če ne bi tisti, ki jih postavljajo oziroma načrtujejo, kje bodo stale, predvsem gre tu za policijo, dobro sodelovali s Krajinskim parkom Kolpa. Ko so pred tremi leti postavljali ograje, so se prilagodili tudi nekaterim točkam naravne dediščine in jih speljali tako, da čim manj ovirajo obiskovalce parka.