»Nabijem na k... davčno upravo in policijo. To so barabe, ki si izmišljujejo, lažejo, kradejo, to so največji lopovi v naši državi.« Miran Vuk leta 2016 v odzivu na ovadbo suma stečaja z goljufijo.
Nekje med hribi, za gozdovi in na zeleni meji Slovenije leži občina Zavrč. S 1500 prebivalci in slabimi 20 kvadratnimi kilometri gre za eno manjših občin v Sloveniji, ki trgu razen vina in nekaj poljščin v preteklosti ni imela ponuditi veliko. Podobno kot ostalim Haložanom tudi Zavrčanom ni ostalo kaj več od tega, da gredo s trebuhom za kruhom.
Danes je Zavrč urejena občina, ceste so asfaltirane, ponekod razsvetljene, pod njimi teče javni vodovod. Nič takšnega, bi rekli drugod, a več kot presežek za haloške brege, ki so jih električne luči začele razsvetljevati šele v 70. letih preteklega stoletja, desetletje poprej pa je strme in blatne kolovoze prvič preplastil makadam.
Zavrčani so povrhu lahko ponosni na sodoben nogometni stadion, kjer je NK Zavrč še do pred nekaj leti gostil prvoligaške tekme, v njegovih dresih pa so nastopala imena svetovnega ranga. Ko lokalce vprašaš, komu pripisati te zasluge, je odgovor enak odgovoru: »Vuku!«
Tajili naj bi dohodke in ponarejali listine
O Miranu Vuku, nekdanjem neprofesionalnem županu Zavrča, se začnejo deliti mnenja takoj, ko pogled odmaknemo od Spodnjega Podravja. Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja s posebej težkimi in zapletenimi primeri organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, je Vuku očitalo štiri kazniva dejanja utaje dohodnine. Med letoma 2005 in 2008 naj davčnim organom ne bi prijavil skupaj za okoli 8,5 milijona evrov prihodkov, s tem pa državo pri odmeri dohodnine oškodoval za štiri milijone evrov. Specializirano tožilstvo mu je očitalo tudi 67 ponarejenih listin, ki jih je predložil Finančni upravi RS med inšpekcijskim postopkom.
Sodni postopki zoper Vuka so bili zaradi njegovega zdravstvenega stanja pravnomočno ustavljeni v začetku meseca, pred sodnika pa še vedno stopajo njegov sin Dominik (obtožen, da ni prijavil štirih milijonov evrov prihodkov), soproga Darinka (ki naj bi zatajila tri milijone evrov prihodkov) in brat Roman.
Usposabljal varilce svetovnega ranga
Vendar začnimo na začetku. Spodnje Podravje, natančneje Ptuj, slovi kot območje, kjer deluje največ podjetij, ki izvažajo delavce po svetu. Uradnih podatkov o tem ni, so le ocene. Po poročanju Dela naj bi bilo na Ptuju takšnih podjetij 50, v Mariboru približno 20, prgišče jih je v Celju, v Ljubljani jih praktično ne poznajo. Še najbolj uraden podatek glede tega so obrazci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih ta izdaja za delavce, napotene v države EU. O tistih, napotenih drugam, podatkov ni.
Med podjetji, ki prevladujejo po številu napotitev v tujino, je bilo podjetje RM Vuk s slabimi 500 zaposlenimi, sicer drugi največji zaposlovalec na Ptuju, takoj za mednarodno korporacijo Perutnina Ptuj (ki na območju občine zaposluje približno 1400 ljudi). Podjetje je bilo plod dela bratov Mirana in Romana Vuka, ki sta svoje delavce sprva izvažala po gradbiščih, nato v avtomobilski industriji, ko pa je konkurenca postala prehuda, sta fante začela specializirati za varjenje. Znotraj RM Vuk sta ustanovila zavod za varilstvo in usposabljala varilce svetovnega ranga, ki so varili visokotlačne cevovode jedrskih in termoelektrarn, rafinerij in kemične industrije.
V nasprotju z zaposlenimi v živilski industriji Perutnine Ptuj, ki za svoje minimalne plače ždijo ob tekočem traku, so Vukovi varilci za med 1800 in 2000 evri neto plače videli svet. Izdelovali so visokokakovostne vare jedrske elektrarne na Finskem, s cevmi povezovali papirnice v Urugvaju ali Južni Afriki.
Izčrpaval RM Vuk prek posojilnih pogodb?
Ptujska pravljica se je začela krhati leta 2014, ko so policisti na sedežu podjetja RM Vuk in v domovih družine Vuk izvedli hišne preiskave, predmet so milijonski dvigi gotovine, ki so jih Vukovi med letoma 2005 in 2008 opravljali v tujini. Dva meseca po tem se je Miran Vuk odločil razglasiti osebni stečaj.
Na račun bratov Vuk so leteli očitki že prej. Sprva sta si brata Vuk prek krovnega podjetja RMV Holding (leta 2011 sta si še vsak lastila 50-odstotni delež), ki si je lastilo podjetje RM Vuk, izplačevala dobičke, do česar sta bila kot lastnika jasno upravičena. Ko je podjetje RMV Holding nekaj let pozneje prešlo v roke ciprskega podjetja neznanih lastnikov, pa je začelo milijonske zneske posojati neimenovanim zaposlenim, domnevno Miranu Vuku, komu natanko, iz finančnih poročil podjetja sicer ni razvidno. Posojilo ni poplačano, podjetje ga oslabi.
Podjetje RM Vuk je trenutno v stečaju, po podatkih Fursa pa državi dolguje med milijonom in 10 milijoni evrov dajatev. Pred nekaj meseci ga je po poročanju medijev za tisoč evrov kupila Marjeta Maguša iz Svete Trojice, ki je kljub več poskusom nismo uspeli priklicati. Izvedeti smo želeli, ali je z nakupom prevzela tudi davčne obveznosti in kakšne so podrobnosti prenosa imovine z RM Vuk na Rohrtech.
Lastništvo skrila za tujimi podjetji?
Do naslednjega koraka je prišlo leta 2013, ko je podjetje RMV Holding dokapitaliziralo neznano podjetje Romis Slovakia. Ciprsko podjetje je dovolilo milijonsko dokapitalizacijo, v zameno za to je Romis Slovakia prišla do kar 98,8-odstotnega deleža podjetja. Romis Slovakia je bila sprva v lasti bratov Vuk, nato je prešla v roke novega ciprskega podjetja Yezora Holdings limited. To je pozneje vpisalo še zastavno pravico na dve Vukovi nepremičnini, ranč v završkem Turškem Vrhu in razkošno vilo na Ptuju, po katerih strežejo upniki iz Vukovega osebnega stečaja.
Nekje v tem procesu je Vukovim nehal svetovati doktor davčnih utaj Rok Snežič, v odnosu med njimi se je zalomilo. Snežič zdaj trdi, da je Miran Vuk ponarejal njegov podpis in da je začel poslovati »s svojimi Slovaki«, kot se je izrazil. Snežič je sicer precej iskren glede svojega posla, svojim strankam namreč pomaga utajevati davke v Republiki Srbski (BiH), s Slovaško nima izkušenj in povezav.
POPRAVEK: "Dr. Rok Snežič v Republiki Srpski Slovencem odpira podjetja v Banja Luki za namene davčne optimizacije in poslovanja z nižjimi davki kakor so v Sloveniji," je članek s popravkom dopolnil Snežič.
V nepremičnini na Vrtni ulici 2, iz katere je poslovalo podjetje RM Vuk, danes posluje podjetje Rohrtech. Ima podobno število zaposlenih (420), kot ga je imelo predhodno podjetje, impresiven seznam referenc, ki ga je očitno podedovalo od RM Vuka, njegova direktorica je Nada Vuk, žena Romana Vuka. Romana Vuka smo poprosili za pojasnila, a je trenutno v bolniškem staležu, zato nas je prosil, naj s člankom počakamo nekaj dni, kar žal ni bilo mogoče. Njegova pojasnila bomo vključili, ko prejmeno odgovore.
Na Slovaškem legalizirali, kar naj bi prej počeli po domače
Poleg spremembe imena je ključna tudi sprememba lastnika. Stoodstotni lastnik Rohrtecha je namreč podjetje Rohrmontage A. S., ki ima sedež na Slovaškem, kjer je davek na kapitalski dobiček 21-odstotni (v Sloveniji 25-odstotni). Tudi davek na osebni dohodek je z 25 odstotki nižji od slovenskega, od katerega se razlikuje tudi po tem, da ne pozna progresivne lestvice (pri nas je pet razredov dohodninske lestvice. V najvišji, pri letni osnovi 70 tisočakov dohodka, znaša obdavčitev 50 odstotkov).
Miran Vuk začenja od začetka
Pri tej zgodbi se žal nismo mogli obrniti na Mirana Vuka, ki je, kot je za Večer razkrila njegova hčerka Monika, »živ, čeprav so zdravniki rekli, da ne bo preživel ali pa da bo 'rastlina'«. Miran Vuk je namreč pred tremi leti utrpel srčni zastoj, zaradi česar je tri mesece preživel v umetni komi. »Vsega ga moramo naučiti znova kot majhnega otroka. Ampak živ je in med nami. To nam pomeni največ,« je dejala Monika Vuk.
Ko govoriš z lokalci, ne dobiš občutka, da so do Vuka sočutni zgolj zaradi njegovih zdravstvenih težav, ljudje ga imajo namreč iskreno radi. Ne le da je svoje varilce plačeval pošteno in redno, tudi izobrazil jih je za varilski posel, nato pa jih pri sebi ni držal s pogodbenimi obveznostmi dolga iz naslova izobraževanja, temveč kot kakovosten delodajalec. Verjetno tudi v tem tiči razlog, da se je več ekip delavcev od Vuka nato osamosvojilo in ustanovilo lastna podjetja, ki temeljijo na izvozu delovne sile.
Posebej tople spomine na Vukovo delovanje pa imajo seveda občani Zavrča, ne le zato, ker je kar pet mandatov kakovostno opravljal svoje delo kot neformalni župan in ime Zavrč prek nogometa ponesel na nacionalno raven, temveč predvsem zaradi dejstva, da je to poslanstvo v sicer revni občini opravljal kot neprofesionalni župan in tretjino proračunske postavke za svojo plačo vsak mesec namenjal pomoči potrebnim.
