Glavni lakmusovi testi, ali je vlada uspešna ali ne, se še niso opravili. Med te lahko štejemo (učinkovito) krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pravo sodbo o delu Marjana Šarca bomo lahko podali takrat, vendar preglejmo, kaj so njegovi ministri naredili do zdaj.
Ministrstvo za kmetijstvo
Med najbolj zavzete gotovo spada ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, kar je poleg strokovne prepoznala tudi splošna javnost. Prej povsem neznana Pivčeva se je včeraj prebila na lestvico najbolj priljubljenih politikov po raziskavi Ninamedie. Več pozornosti bi si zaslužil tudi njen državni sekretar Jože Podgoršek, ki novinarje vedno znova osupne s svojo strokovno podkovanostjo.
Pivčeva napoveduje ustanovitev sveta za vinogradništvo in vinarstvo, ki bo deloval kot posvetovalni organ ministrstva in bo pomagal pripravljati strategijo za celosten razvoj vinogradništva. Ministrstvo pa je že objavilo javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, s čimer namerava blažiti občutljivost kmetijstva na podnebne spremembe. V ta namen je na voljo tri milijone evrov nepovratnih sredstev. Na ministrstvu so pripravili tudi resolucijo o razvoju kmetijstva, ki močno poudarja trajnostne oblike kmetovanja, ohranjanje narave in pridelavo zdrave lokalne hrane.
K odstopu so Pivčevo sicer konec avgusta pozivali okoljevarstveniki, ki želijo ustaviti odstrel ogroženih vrst medvedov in volkov. S tem namenom se jih je v Ljubljani zbralo približno 200. Po drugi strani so z njenimi obljubami v tej zadevi zadovoljni v sindikatu kmetov, proteste so odpovedali. V državi je trenutno od 1000 do 1200 medvedov, Pivčeva predlaga odstrel do številke 450, sindikat kmetov jih v gozdovih ne želi videti več kot 300.
Ministrstvo za šolstvo
Manj srečno roko ima Jernej Pikalo, ki načeluje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Stranki NSi in SDS ter zasebne šole mu upravičeno očitajo, da zakonske spremembe o financiranju zasebnih šol ne spoštujejo ustavne odločbe, po kateri morajo biti zasebne šole stoodstotno financirane, a ministrstvo vztraja, da jo spoštujejo. Pikalo je pripravil zakon, ki obvezni del javnega programa financira stoodstotno, razširjenega dela javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje) pa sploh ne financira. Po mnenju zasebnih šol se je financiranje dejansko s prejšnjih 85 zmanjšalo na okoli 65 odstotkov. Pikalo bo moral svojo rešitev ponovno spraviti v zakonodajni proces, saj so njegovo novelo ustavili državni svetniki, ki so jo vrnili v vnovično odločanje. Novela je bila sicer sprejeta zgolj za mišjo dlako, saj je bila koalicijska stranka SMC vzdržana.
Ministrstvo za šolstvo bo zdaj poskusilo z oblikovanjem delovne skupine, s katero poskušajo doseči strokovni in politični konsenz glede tega vprašanja. V to skupino bo Pikalo povabil tudi vse parlamentarne stranke.
S Pikalom, ki je sicer univerzitetni profesor, so nezadovoljni tudi učitelji osnovnih in srednjih šol. Ministrstvu očitajo, da jih spreminja v tovarniške delavce in ravnatelje v nadzornike, ki jih zanima samo, ali se delavci pri prihodu v podjetje »štempljajo«. Učitelji so nezadovoljni tudi z vse večjim številom odločb o usmeritvi za otroke za premagovanje primanjkljajev. Število odločb namreč iz leta v leto narašča, učitelji pa so zato obremenjeni z veliko papirologije in dodatnega dela; med temi otroki naj bi bilo sicer tudi veliko takšnih, ki odločbe domnevno ne potrebujejo, a so jim jo priskrbeli starši.
Pikalo se je zapletel tudi v manjši škandal, ko je proti nasvetom strokovnjakov namenil pozornost Peticiji o potrebnih spremembah v šolstvu z 21 tisoč podpisi ter avtorici obljubil, da bo njene predloge zajel v Belo knjigo o šolstvu, ki bo pripravljena do leta 2021. Strokovnjaki so Pikala opozarjali, da je vsebina peticije protislovna, vrsta zahtev (odprava številskih ocen in mature) pa je s stališča stroke trenutno nesmiselnih.
Ministrstvo za infrastrukturo
Med večjimi projekti mora ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek izvesti projekt druge cevi predora Karavanke, pri čemer so Avstrijci z vrtanjem že na tretjini svojega dela predora, pri nas pa še izvajalca nismo izbrali. To sicer ni krivda Bratuškove, saj postopek s pritožbami ustavljajo ponudniki, ki jih je s 15 milijonov evrov ugodnejšo ponudbo povozilo turško podjetje Cengiz.
Revizijski postopki upočasnjujejo tudi dela na drugem tiru. Bratuškova je podpirala odločitev projektnega podjetja 2TDK glede razveljavitve razpisa za projekt Glinščica, ki je bil dan najcenejšemu ponudniku, a so se na odločitev pritožili dražji ponudniki zaradi domnevno neustreznih referenc najugodnejšega ponudnika.
Bratuškova bi morala intenzivno delati tudi na tretji razvojni osi, vendar ta očitno ostaja nekje v tretjem planu, saj se gradijo le posamezni odseki – največ se dela na spornem odseku Šentrupert–Velenje.
Ministrstvo za pravosodje
Andreja Katič se je morala takoj spopasti s škandalom dveh pobeglih iz koprskega zapora. Direktor zapora Dušan Valentinčič je sicer odstopil iz objektivne odgovornosti, vso krivdo pa prevalil na paznike. Kasneje je vlada razrešila še njegovega nadrejenega iz Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja, saj so pravosodni policisti zagrozili s stavko.
Katičeva je skozi zakonodajni postopek spravila novele zakona o odvetnikih, zakona o nepravdnem postopku, zakona o kazenskem postopku in zakon o državnem tožilstvu.
Koalicija si je v sporazumu sicer zadala uvedbo triletne preizkusne dobe sodnikov, za kar bi morali spremeniti ustavo, a za to potrebujejo dvotretjinsko večino. To so nameravali doseči v prvem letu vlade. Določiti so želeli tudi, da sodnikov ne bi več imenoval parlament, ampak sodni svet, ter iznajti jasna in objektivna merila za imenovanje njegovih članov. Nič od navedenega se še ni zgodilo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Zdravko Počivalšek se lahko kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo pohvali, da je Magna Steyr zaprosila za okoljevarstveno soglasje še za drugo fazo investicije. Magna pa ni edina greenfield investicija (investicija od začetka), ki jo je v državo pripeljal Počivalšek, v tem mandatu se je namreč uradno začela proizvodnja industrijskih robotov v podjetju Yaskawa v Kočevju. V tem mandatu se bo Počivalšek pogajal še o višini pomoči, ki jo bo država namenila HiSensu pri morebitni investiciji v tovarno televizorjev v Velenju. Pomemben lakmusov test pa bo še način, kako bo Slovenija pomagala Mercatorju, za kar so premierja Šarca med obiskom v Rusiji nagovarjali tamkajšnji gostitelji.
Ministrstvo za finance
Minister za finance Andrej Bertoncelj se lahko najbolj pohvali z davčno razbremenitvijo regresa, kar so državljani, vsaj tisti z rednimi službami, najbolj občutili. Bertoncelj je ministrstvo prevzel v času debelih krav, pod njim javne finance uspešno okrevajo, zmanjšuje se tudi dolg države. Prvič v zgodovini države smo imeli proračun obsežnejši od desetih milijard. Pod Bertoncljem so se prvič sprostili nekateri varčevalni ukrepi, manj pa je bilo postorjenega glede napovedanega davčnega prestrukturiranja, kjer Bertoncelj napoveduje večje obremenitve kapitala in manjše obremenitve dela na način, da se razbremeni srednji sloj. Nepriljubljenega davka na nepremičnine v tem mandatu še ni videti, a ga državni proračun zaradi velikih prilivov tudi še ne potrebuje.
