Že smo v meteorološki jeseni in le vprašanje časa je, kdaj bomo opazili spremembo v barvi listov številnih dreves. Listi se praviloma obarvajo, ko se prične na račun vedno daljše noči krajšati dan.
»Vplivi drugih okoljskih dejavnikov, kot so temperatura zraka, padavine in prehranjenost, na čas rumenenja listov so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen po času obarvanja in intenziteti jesenskih barv posebna,« pojasnjujejo meteorologi Agencije RS za okolje.
Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja
Arso: "Listi se izjemno lepo obarvajo kadar je prehod iz poletja v jesen nenaden, dnevi so še sončni in topli, noči pa že sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. V listih tedaj preneha nastajati nosilec zelene barve klorofil, listne žile se postopno zaprejo in v listih zadržijo sladkorje iz katerih se razvijejo antociani, ki obarvajo liste v žareče odtenke ognjenih in rdeče škrlatnih barv. Če pa je zmrzal oziroma jesenska slana prezgodnja listi hitro porumenijo in odmrejo ter kmalu nato odpadejo. Kadar je prehod iz poletja v jesen komaj opazen, in zlasti če je jesen pretopla brez svežih nočnih temperatur zraka, se listje obarva manj izrazito."
Ti že nekaj let opažajo, da listi divjega kostanja rjavijo že sredi avgusta. »Praviloma divji kostanj spremeni barvo listov v začetku oktobra z nastopom prave fenološke jeseni. Pojav prezgodnjega rjavenja listov smo opazili že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. O podobnem so poročali tudi fenološki monitoringi nekaterih sosednjih držav. V primeru prezgodnjega rumenenja je vzrok napadenost dreves s kostanjevo listno zavrtalko (Camerraria ohridella). Škodljivka se zelo hitro širi in jo danes lahko zasledimo že po vsej Evropi. Zaradi nje listi porjavijo že sredi poletja, predčasno tudi odpadajo. Drevesa sicer ne odmrejo, a je močno prizadet njihov estetski videz. Nekateri strokovni viri poročajo, da ima škodljivka nekaj naravnih predatorjev. To so predvsem siničke in male grizoče žuželke iz rodu malih cvrčalk vendar so njihove populacije, zlasti v urbanem okolju, premajhne, da bi učinkovito varovale mogočna drevesa pred požrešnico - listno zavrtalko,« ugotavljajo.
