Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je konec avgusta razpravljal o organizaciji glasovanja o stavki mobilnih učiteljev ter sklenil, da bo opredeljevanje potekalo v zavodih do 6. septembra. V primeru večinske odločitve za stavko bo ta – če do tedaj ne bo dosežen ustrezen dogovor z ministrstvom – v obliki enodnevne opozorilne potekala 23. oktobra letos.
»Stavkovne zahteve so tri. Mobilni učitelji zahtevajo, da se plačilo za prevoz, ki ga opravijo z lastnimi avtomobili, ko gredo poučevat na različne šole in zavode, uskladi s kolektivno pogodbo. Druga zahteva se nanaša na napredovanje v nazive, ki naj se za mobilne učitelje ustrezno uredi v zakonu. Trenutno namreč njihovo napredovanje zakonsko ni posebej urejeno, zato je zelo oteženo. Tretja zahteva pa je, naj ministrstvo sprejme ustrezne ukrepe, ki bi zagotovili povečanje števila mobilnih učiteljev. Trenutno jih namreč primanjkuje, posledično pa ima večina med njimi povečan obseg dela, lahko tudi do 27 pedagoških ur na teden,« so pojasnili v Svizu.
Kar 29 mobilnih učiteljev
V mobilni službi OŠ dr. Ljudevita Pivka je zaposlenih 29 strokovnih delavk; defektologinje oziroma specialne in rehabilitacijske pedagoginje, logopedinje, socialne pedagoginje, psihologinje in inkluzivne pedagoginje, ki otrokom nudijo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.
»Poudariti je treba, da je razlika med učitelji za dodatno strokovno pomoč in mobilnimi učitelji. Učitelji za dodatno strokovno pomoč so tisti, ki izvajajo delo na dveh lokacijah, če pa izvajajo delo na treh ali več lokacijah, pa so mobilni učitelji. Število mobilnih učiteljev je tako odvisno od števila lokacij, ki jih pokrivajo. To pa se vsako šolsko leto spreminja, včasih tudi med letom,« je pojasnila Lidija Hameršak Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Ob koncu preteklega šolskega leta so njihove mobilne strokovne delavke izvajale 704 ure dodatne strokovne pomoči tedensko in obravnavale 458 otrok na 27 osnovnih šolah s podružnicami. Število kilometrov, ki jih dnevno prevozijo, je odvisno od oddaljenosti lokacije, na kateri izvajajo dodatno strokovno pomoč, in od števila omenjenih lokacij.
»Zaradi razpršenosti lokacij je lahko mesečno prevoženih tudi 1300 kilometrov, če se dodatna strokovna pomoč izvaja na 10 lokacijah, ki jih opravi ena sama strokovna delavka. Plačilo za prevoz po trenutno veljavni zakonodaji je osem odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina na določen datum,« je še pojasnila ravnateljica.
Zahtevamo le tisto, kar nam pripada
Zaradi razpršenosti lokacij je lahko mesečno prevoženih tudi 1300 kilometrov, če se dodatna strokovna pomoč izvaja na 10 lokacijah, ki jih opravi ena sama strokovna delavka.
V Svizu poudarjajo, da so bila večletna prizadevanja mobilnih strokovnih delavcev, da se jim zagotovi zakonito povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene namene, uredijo napredovanja v nazive na delovnem mestu in odpravijo povečanja učne obveznosti ter njihovo preobremenjevanje, do zdaj neuspešna. »Mobilni učitelji ne želijo višjih plač, pač pa le odpravo nepravilnosti. Želimo si, da bi z ministrstvom za šolstvo in šport mobilni delavci dosegli dogovor o vseh teh zadevah in da stavke ne bo,« je zaključila Hameršak Marinova.
Bi bilo bolje, če bi šole raje zaposlile mobilne učitelje?
Mobilni učitelji zahtevajo, da se plačilo za prevoz, ki ga opravijo z lastnimi avtomobili, ko gredo poučevat na različne šole in zavode, uskladi s kolektivno pogodbo. Druga zahteva je, da se jim uredijo napredovanja v nazive, tretja pa, da se poveča število mobilnih učiteljev. V Svizu pravijo, da ministrstvo mobilnim učiteljem ne zagotavlja službenih avtomobilov, zato so ti primorani za namen dela uporabljati lastni prevoz. Povrnejo jim le stroški v višini, kot bi se z osebnim avtomobilom vozili na delo ali z dela – osem odstotkov cene litra bencina za kilometer, kolektivna pogodba pa sicer za takšne primere določa 30 odstotkov cene litra bencina.
Na Osnovno šolo Olge Meglič na Ptuju prihajajo štiri mobilne učiteljice, od tega imata dve po eno uro oziroma dve uri dodatne strokovne pomoči, tako da ne gre za polne pedagoške obveze. »Smiselno bi bilo, da bi ministrstvo v okviru sistemizacije delovnih mest v osnovnih šolah omogočilo zaposlitev strokovnih delavcev (specialnih pedagogov, psihologov, socialnih pedagogov ...) na rednih osnovnih šolah. Zelo pomembno je imeti ta strokovni kader na šoli ves čas prisoten, tako za učence kot učitelje in starše. Glede napredovanj v nazive pa je prav in nujno potrebna enotnost z vsemi ostali pedagoškimi delavci, učitelji,« je svoje stališče podala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič.
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je izpostavila še en vidik, in sicer da takšna obravnava mobilnih učiteljev, kot so je trenutno deležni, ne prispeva k njihovi motiviranosti za delo: »Kam spada učitelj, ki uči likovno na treh šolah, pa se vozi s šole na šolo? Povsod in nikamor. Naša šola je k sreči tako velika, da te stvari rešujemo tako, da jim zapolnimo obveze. Potrebujemo pa mobilne učitelje psihologe, pedagoge in tiflopedagoge. Velik problem je tudi pomanjkanje logopedov, ki bi jih na šoli nujno potrebovali za redno zaposlitev.«
