Slaba rešitev

Zakaj je hladilno sredstvo za avtoklimo postalo pasje drago?

S.M.
6. 9. 2019, 06.53
Posodobljeno: 6. 9. 2019, 06.53
Deli članek:

Evropska komisija je že leta 2006 s posebno direktivo predpisala uporabo posebnega hladilnega sredstva z bistveno nižjim potencialom globalnega segrevanja v avtomobilskih klimatskih napravah. Toda to za potrošnike pomeni višjo ceno.

Profimedia
V starejše modele avtomobilov je še dovoljeno dodajati hladilno sredstvo r134a.

Direktivo so uvajali v fazah, zadnja je bila zaključena 1. januarja 2017, od tega datuma v EU ne sme biti na prodaj nobeno novo vozilo, ki ne ustreza določbam direktive. Zaradi dogovora o uporabi novega hladilnega sredstva pa je nastal monopol, zaradi katerega so šle cene v nebo.

SREDSTVO ZAŠČITILI S PATENTI

Avtomobilska industrija je z novo direktivo morala poiskati okolju prijaznejše hladilno sredstvo. »Združenje avtomobilskih inženirjev (SAE) je kot globalni standard izbralo sredstvo s kodo r1234yf, ki je sčasoma nadomestilo dotedanje sredstvo s kodo r134a. Zdaj se je izkazalo, da je eden od dobaviteljev, ameriški Honeywell, v času pogajanj in izbiranja novega hladilnega sredstva vzpostavil vrsto patentov, povezanih z njegovo proizvodnjo, zato ima zdaj tako rekoč popoln nadzor nad trgom predpisanega hladilnega sredstva tudi v Evropski uniji. Medtem ko je bil trg za izdelavo r134a odprt in so na njem nastopala številna, tudi evropska podjetja, Honeywell patentnih pravic ne prodaja konkurenci in je na ta način vzpostavil monopol,« je pojasnil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Arhiv Svet24
Razlika v ceni med hladilnima tekočinama lahko v nekaj letih na ravni EU preseže milijardo evrov

Za voznike tudi do 300 odstotkov dražje polnjenje

Izkazalo se je, da nekonkurenčen položaj na trgu vpliva tudi na cene, ki jih za hladilno sredstvo plačujemo potrošniki. »V starejše modele avtomobilov je še dovoljeno dodajati hladilno sredstvo r134a, tako da smo lahko naredili neposredno primerjavo. Na podlagi teh podatkov smo izračunali tudi razliko v ceni. Ta lahko celo preseže 300 odstotkov,« je še razkril Okorn in zaključil: »Glede na to, da imajo klimatsko napravo vgrajeno tako rekoč vsi avtomobili in da je dopolnjevanje hladilnega sredstva nujno za učinkovito delovanje, je dobronamerna direktiva Evropske komisije povzročila bistveno višje stroške servisiranja avtomobilov. Razlika lahko v nekaj letih na ravni EU preseže milijardo evrov – zgolj zaradi pomanjkanja konkurence. Pri vsem tem serviserji namreč ne morejo storiti prav ničesar, saj jim ceno plina določa dobavitelj – zgolj in samo ameriški Honeywell.«