Levica, s katero ima vlada sklenjen sporazum o sodelovanju za letos, je namreč predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. njegov prenos v obvezno. Od koalicije pričakuje podporo, sicer grozi, da bo glasovala proti proračunu za prihodnji dve leti. Koalicijski partnerji so že pred nekaj dnevi sporočili, da na ultimate ne pristajajo.
Glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja je premier Marjan Šarec danes ponovno spomnil na dogovor z Levico, da bo to zadevo pripravila delovna skupina. Prav tako v sporazumu o sodelovanju piše, da bodo to naredili, če bo predlog finančno vzdržen. "Je še kar nekaj vprašanj, na ultimat pa je težko delati," je dodal.
Podobno je v četrtek Šarec povedal, da ima Levica pravico izvajati svojo politiko tako, kot misli, da je prav. A jo je za primer, če se bo odločila za prekinitev sodelovanja z vlado, spomnil na izjavo izpred leta dni: Ko se ena pot zapre, se odpre druga.
Tako so postala glasna ugibanja, ali utegne iskati podporo pri NSi, ki je že nakazala pripravljenost za sodelovanje pri posameznih projektih. V četrtek je Šarec glede tega dejal, da je vse odvisno od poteka nadaljnjih dogodkov. V izjavi ob robu današnjega odprtja Strateškega foruma na Bledu pa je na vprašanje sodelovanja z NSi odgovoril, da za zdaj ne vidi nobenih premikov. "Karkoli se bo dogajalo naprej, bomo pozorni na to, če bo kakršna koli drugačna situacija," je dodal.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo obdržal takšno sestavo koalicije in pogodbeno opozicijo, kot je bila do zdaj, pa je odgovoril: "Delali bomo na tem, da vlada dela naprej, za ljudi. Vsaj moj cilj je tak, kaj se bo dogajalo, bomo pa videli. Seveda ni vse odvisno samo od mene, če bi bilo, bi bile zadeve marsikje drugačne."
Močnejša vlada
Predsednica koalicijske SAB Alenka Bratušek pa je v izjavi za medije na Bledu danes dejala, da so si v SAB že pred letom dni želeli sestaviti močnejšo vlado. Sodelovanje z Levico je po njenih besedah sicer še mogoče. "Če jim je kaj do tega, da ima Slovenija levosredinsko vlado, če jim je kaj do tega, da imamo stabilne sisteme, tudi zdravstvenega, potem bi morali razumeti, da se čez noč ne da spreminjati stvari," je poudarila. Ob tej je spomnila, da je tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da se strinjajo z ukinitvijo oz. preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar se tega ne da delati "ad hoc, čez noč, ko si nekdo to zaželi".
"Gre za približno 500 milijonov evrov, gre za zdravstveni sistem in treba je biti absolutno pazljiv," je izpostavila Bratuškova, po besedah katere nikoli niso "pristajali na izsiljevanje ene stranke, tudi če je to zunanji partner".
Kar pa zadeva ugibanja o morebitnem iskanju podpore pri NSi, je spomnila, da so se tudi pred letom dni pogovarjali z NSi za sestavo trdne vlade in se takrat odločili, kot so se. "Tudi ti pogovori so v tem trenutku verjetno najbolj v rokah Marjana Šarca in največje vladne stranke. So pa stvari, na katere mi absolutno ne bomo pristali: v vladi ali pa izven vlade. To je: javno šolstvo mora ostati javno šolstvo in zdravstvo mora ostati javno zdravstvo," je še poudarila Bratuškova.
Težave v lastni stranki
Šarec se je minuli teden ukvarjal tudi s težavami v lastni stranki, s položaja se bo moral zaradi očitkov o političnih pritiskih pri kadrovanju posloviti generalni sekretar LMŠ Brane Kralj. Prva nadzornica Uradnega lista Irena Prijović ga je namreč prijavila pristojnim institucijam, ker jo je, kot je povedala, poklical in dejal, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista RS.
Šarec je priznal, da je Kralj ravnal nepravilno, ter zatrdil, da za klic ni vedel. Je pa obenem napovedal razpravo o kadrovanju v širšem pomenu. Kakšne ukrepe ima v mislih, ni pojasnil, je pa danes ocenil, da bo treba pogledati celotno kadrovanje po vseh ustanovah v državi. Zadnji dogodek je bil po njegovih navedbah zgolj primer, kaj se ne bi smelo dogajati, "predvsem pa se ne bi smelo dogajati, da postavljamo na odgovorna mesta ljudi, ki tja ne sodijo".
Spomnil je na primere, ko "želiš kakšnemu državnemu uradniku kaj povedati, oz. želiš, da začne delati, ali pa ga kam premestiš". "Dokler bomo tako delali, ne bomo prišli do pravih kadrov, ker smo dvolični," ugotavlja Šarec. Po eni strani po njegovih navedbah želimo, da vse deluje in da vsi delajo na polno, po drugi pa vsi "takoj skočijo", ko se kakšnemu uradniku kaj zgodi, češ da gre za mobing ali politični pritisk. Kadrovanje je izjemno širok pojem in Šarec pričakuje, da se bodo v prihodnje o tem pogovarjali.
A pri njegovih namerah ne gre za morebitno ustanovitev kakšnega novega organa, kot sta bila v preteklosti denimo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ali Kadrovsko-akreditacijski svet, pač pa je po Šarčevih navedbah "treba samo malo več reda in discipline ter da bo vsak opravil svojo nalogo". "Če pa je ne bo, mora biti omogočeno, da takemu človeku tudi pokažeš vrata," je poudaril.
