Medtem ko je dečkova sestrica – rodila sta se jima namreč dvojčka – zdrava, poroča mama Nina, njen bratec Filip ni bil niti še v vozičku, ne na svežem zraku ali pa brez kanalov za hrano in zdravila.
»Moj dvomesečni sinček je imel prirojeno srčno napako, ampak ne majhno. Veliko in kompleksno. Tisti, ki ste nam blizu, veste, kaj smo prestajali. Zelo smo razočarani nad slovenskim zdravstvom. Da ne bo pomote, ne govorim o zdravnikih ali medicinskih sestrah, tehnikih, govorim o politiki, funkcionarjih, o denarju. Toliko kaosa okoli otroške srčne kirurgije, toliko polen pod nogami, toliko vsega. Vsega narobe. Filipa smo skoraj izgubili …« na družbenem omrežju svojo kalvarijo opisuje Nina Š.
Jih vodi denar
Sporoča, da je dečkovo srce zdaj v redu, saj so šli na poseg v tujino. »Za to, da smo to dosegli, pa se globoko zahvaljujem prof. Štefanu Grosku, ki je bil edini, ki se je zavzel za Filipa, da je sploh imel možnost biti operiran. Ker na začetku se je čakalo in čakalo in je sin dobil še nekrozo črevesja. Še vedno verjamem, da bi bil sin morda že z nami, če bi se ga na srčku operiralo prej. Tako pa ga čaka že četrta operacija v njegovem tako kratkem življenju,« žalostna poroča novopečena mama.
Hudo ji je zaradi lastne nemoči, zaradi pomanjkljivega sistema in vseh birokratskih vozlov, na katere so naleteli. »Veste, ne morem s prstom pokazati na nikogar; ko si v šoku, prestrašen starš, znajo 'ta glavni' zelo diplomatsko in po ovinkih povedati stvari, ti pa si čisto zmeden. V sebi pa sem prepričana, da je v sistemu otroške srčne kirurgije prišlo do odločanja tistih, ki gledajo na denar, na lastno korist, in ne tistih, ki preživijo dneve na intenzivni v pediatrični in v porodnišnici, tistih, ki nimajo izkušnje s hudo bolnimi otroki, in to je narobe. Ker vem, da se da. Kot starša sva namreč izkusila tudi, da nama ni bila dana nobena možnost odločanja ali sodelovanja pri odločitvah,« še priča.
Srčno osebje
Na drugi strani pa izpostavi veliko dobrih ljudi, še posebej so hvaležni celotnemu osebju porodnišnice Ljubljana (EINT in medicinskim sestram na oddelku C). »Še posebej se zahvaljujem prof. Štefanu Grosku, za odkritost, direktnost in pogum, hvala zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom na intenzivni KOOKIT. Hvala tudi dr. Maučecu in kardiologom, ki delate v korist mojega sina. Zakaj ta zapis? Ker želim, da se starši, ki se bodo znašli v podobni situaciji, zavejo, da niso sami in da imajo moč in pravico zahtevati.«
Da bo še moral ugrizniti v to kislo jabolko, se zaveda tudi novi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar, ki je svoj mandat nastopil na začetku tega meseca. Takoj ob prevzemu funkcije je dejal, da želi v najkrajšem možnem času zagotoviti delovanje centra, da bo poskrbljeno za otroke. »To je tisto, kar je najpomembneje,« je poudaril. »Če nam bo ta del uspel, verjamem, da bomo imeli dovolj časa tudi za ostale stvari. Ampak ta pa, ne glede na ceno, mora biti prva,« je izpostavil.
Ne bo šlo hitro
Na otroški kardiologiji, srčni kirurgiji in intenzivni terapiji se bo po njegovi oceni treba individualno pogovoriti z zaposlenimi in najti pot, kako naprej. »Take kadrovske stiske v teh enotah – in vemo, da ta agonija traja že kar nekaj časa – zagotovo za sabo povlečejo izgorele zaposlene,« je opozoril. Zaveda se, da kadrov čez noč ne bo mogoče popolniti, težko obdobje bo še kar nekaj časa, zato je treba pripraviti tudi dolgoročne ukrepe.
Na UKC Ljubljana smo naslovili vprašanje, kako trenutno tečejo prizadevanja generalnega direktorja v tej smeri. Sporočili so nam, da otroška srčna kirurgija deluje stabilno z dvema v UKC zaposlenima kirurgoma in v sodelovanju z referenčnimi bolnišnicami v tujini. Generalni direktor se je takoj po prevzemu funkcije srečal tudi z zaposlenimi na tem oddelku, ki so mu predstavili načrte za uspešno delo še naprej.
