S podobo skromnega suhega in osivelega gospoda, v preprostem suknjiču in beli srajci, nekdanji ekonom mariborske nadškofije ne daje videza, da je nekoč upravljal več sto milijonov evrov vredno premoženje. Prav tako ne daje videza tajkuna, ki naj bi bil odgovoren za nastanek kar okoli 800 milijonov evrov vredne bančne luknje, ki je zamajala temelje krščanske cerkve v Sloveniji. Do kod sega njegova odgovornost, so ugotavljali tako cerkveni organi kot slovenska sodišča. Kot kaže, bo vsaj pred posvetno oblastjo na koncu stal kot nedolžna oseba. V torek je bil namreč oproščen vseh obtožb v zadevi Betnava, tudi v sojenju zaradi oškodovanja Mladinske knjige mu kaže zelo dobro.
Od kmetije do banke
Mirko Krašovec se je rodil leta 1947 na majhni kmetiji v Sodni vasi blizu Podčetrtka in ima pet bratov ter dve sestri. Za duhovnika je bil posvečen leta 1972 in je deloval v domačih krajih. Pri obnovi župnije Podčetrtek - Olimje se je izkazal za zelo iznajdljivega in sposobnega. Tako je postal nadzornik škofijske avle s knjižnico, od tam pa je postopoma napredoval na položaj ravnatelja gospodarske uprave mariborske škofije in kasneje nadškofije. Leta 1992 je bil ključni mož pri ustanovitvi Krekove banke in bil je tudi predsednik njenega nadzornega sveta. Predsednikoval je prav tako nadzornemu svetu Krekove družbe za upravljanje, ki je nastala leta 1994. Do leta 2003 je samostojno skrbel za finance nadškofije. Po prodaji Krekove banke in s sprejetjem Strategije Škofije Maribor, ki so jo pripravili zunanji svetovalci in jo je potrdil Škofijski gospodarski svet (ŠGS), pa se je začelo obdobje širjenja poslov in kopičenja dolgov, v kar so bili vpleteni tako banke kot številni poslovneži zunaj cerkvenega kroga.
Pred sodiščem
V procesu razčiščevanja nastanka 800 milijonov evrov vredne bančne luknje je Mirko Krašovec obveljal za glavnega in skorajda edinega krivca. Na zatožno klop je moral sesti, ker naj bi napeljeval h goljufiji, na podlagi katere je podjetje Dvorec Betnava prejelo več kot 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, ter zaradi preprodaje delnic Mladinske knjige. V zadevi Betnava so ga najprej obsodili na dvoletno zaporno kazen, v torek pa je na Višjem sodišču v Celju uspel s svojo pritožbo in bil zaradi procesnih napak oproščen vseh obtožb. Ob tem je prek odvetnika Velimirja Cugmasa napovedal, da bo ob koncu drugega procesa pojasnil ozadje finančnega propada mariborske nadškofije. Krašovec se tudi še odloča, ali bo zaradi tega, ker je del prvotno odmerjene kazni že odslužil, terjal odškodnino od države.
Grešni kozel
Čeprav se je Krašovec na sodišču najpogosteje branil z molkom, se je s svojo resnico že oglasil v javnosti. Leta 2012 je namreč škofom in nekaterim medijem poslal pismo, v katerem je pojasnil dogajanje okoli podjetja Gospodarstvo Rast, ki ga je vodil in je bilo krovno podjetje vseh finančnih cerkvenih podvigov. V pismu je zapisal, da so ga ostali cerkveni dostojanstveniki izbrali za grešnega kozla in mu to celo povedali. Tako naj bi mu eden od škofov dejal: »Slovenija nujno potrebuje grešnega kozla. Prav je, da si to Ti, ki si dal idejo, odreci se tudi kanonikatu.« Krašovec v pisanju svoje krivde ni zanikal, jo je pa postavil v določene okvirje in s prstom pokazal tudi na ostale krivce, predvsem na Antona Stresa, takratnega pomožnega škofa in vodjo Škofovske gospodarske uprave ter kasnejšega ljubljanskega nadškofa.
Božja kazen
S tem je očitno kršil navodila, ki so mu jih dali nadrejeni, zato je Cerkev javno objavila kazen, ki so mu jo naložili zaradi njegovih dejanj. Da bi razmislil o pomenu svojega početja, so ga za eno leto poslali v avstrijski samostan v Šentpavlu v Labotski dolini, odvzeli pa so mu tudi naziv kanonika Mariborskega metropolitanskega kapitlja z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. Kje trenutno biva Mirko Krašovec in s čim se ukvarja, nam ni želel zaupati.
