Novice Svet24

Kaj pa bi se na svetovni ravni zgodilo, če bi v izogib posledicam vročinskih udarov vse strehe prebarvali z belo barvo? In kaj je to hladna streha?

Ljubljanski krovec Darko Halič je ob nedavnih neurjih opazil, da razkriva predvsem pločevinaste kritine, za katere je skoraj prepričan, da so bile pritrjene na stare, dotrajane letve oziroma ostrešja. »Ljudje nove kritine vijačijo na stara ostrešja in se ne zavedajo, da vijaki ne bodo zdržali nadaljnjih 30 let. Problem so predvsem stare strehe, novi strešniki so kakovostnejši. Bo pa očitno treba tudi v notranjosti države, kjer to sedaj ni bilo običaj, razmišljati o pokrivanju streh s kritino s protivetrnimi kljukicami, s katerimi preprečimo, da veter dvigne streho. Na Primorskem tako protivetrno zaščito že dolgo uporabljajo, v notranjosti to nikoli ni bilo potrebno. Počasi se bodo ob tako pogostih silovitih neurjih ljudje morali zavedati, da so dobri strešniki s protivetrno zaščito nujni.«

Halič ne more mimo tega, da ljudje tudi pri strehah zelo varčujejo. »Vsi tako zelo šparajo. Poznam kar nekaj primerov, ko je lastniku hiše težko plačati 15.000 evrov za kakovostno streho, medtem ko ima na dvorišču avto za 50.000. Avto je še vedno pomembnejši od dobre strehe.«

Krovci imajo vedno veliko dela, vendar se ob posledicah neurij bolj popravlja in krpa stare kot postavlja nove strehe.

Več denarja, več varnosti

Osebni arhiv

Odgovor na vprašanje, kakšne strehe bomo morali graditi v prihodnosti, da nam jih vedno pogostejša neurja ne bodo odpihnila, nikakor ni preprost. Če je sila narave izjemno močna, nam še tako kakovostna streha ne bo pomagala, je prepričan dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Bo pa zagotovo ob vse pogostejših in intenzivnejših neurjih z orkanskim vetrom treba razmišljati o masivnejših kritinah in ostrešjih, ki jih veter ekstremnih hitrosti težje poškoduje. Pri tem bomo v Sloveniji prišli v nasprotje s tradicijo lahkih ostrešij in lahkih kritin, kakršne smo gradili zadnjih sto let. Najslabša možnost za streho je v primeru močnega vetra ravno pločevina, vendar pa ne moremo trditi, da je to slab material. Tudi pri pločevinasti strehi je zelo pomembna kakovost in kako je pritrjena na ostrešje. Pri tem je še veliko prostora za izboljšanje. V primeru močne toče bi jo prav pločevinaste strehe odnesle veliko bolje, saj se pločevina ob toči, kakršne se spomnimo lani v Črnomlju, le deformira, medtem ko betonski ali opečnati strešniki počijo.«

Košir pravi, da so tehnološke rešitve za trdnejše strehe na voljo, le v prakso jih bo treba prenesti. To bo ob pogostosti takšnih neurij lažje in tudi nujno, projektanti in investitorji bodo vedno bolj ozaveščeni, vse pa je kot vedno povezano z več denarja.

Ravne strehe ali v zemljo vkopana hiša?

»Protivetrne sponke na strešnikih so zagotovo smiselna rešitev, vendar to zviša ceno strehe – tako zaradi materiala kot zaradi dela. Treba bo dobro premisliti, kaj je pomembno. Neurja so pri nas lokalizirana in vsak upa, da se mu katastrofa ne bo zgodila. Zato se še vedno odločamo za cenejše možnosti. Ravne strehe bi bile verjetno odpornejše proti vetru, a vse je odvisno od izvedbe. Če boste vkopali hišo v zemljo, boste pred vetrom verjetno še najbolj varni, ampak v taki hiši ste bolj izpostavljeni vodnemu udaru. Proti naravi se nikoli ne da zmagati popolnoma, vedno morate sklepati kompromise. Tudi sam bi se pri lastni hiši verjetno še vedno odločil za tradicionalno kritino, torej opečnat strešnik,« odgovarja Košir, ki pri Slovencih ne bi izpostavil posebnih napak pri gradnji hiš, morda preredko razmišljamo le o hidro- in toplotnih izolacijah ter premalo izoliramo ostrešje, zato prihaja do pregrevanja mansard.

Nevarnost v Kočevju

Kočevski gasilci, ki so imeli pred tedni zaradi neurja skoraj 60 intervencijskih dogodkov, so večinoma posredovali pri razkritih strehah. Prav na težave s pločevinastimi je opozoril tudi predsednik PGD Kočevje Igor Kalinič. »Najlažje je bilo pomagati ljudem, ki jim je s strehe pometalo deset ali dvajset strešnikov, mnogi imajo rezervo spravljeno še doma, pa tudi iz trgovine strešnike brez težav dostavijo. Težave so nam povzročale pločevinaste strehe, ko je odneslo polovico ali kar celo streho. Predvsem pločevinaste strehe starejšega datuma je potrgalo in odneslo, vendar niso bili varni niti tisti z novejšimi pločevinastimi strehami. Tako je streho, staro samo pet let in gotovo kakovostno narejeno, izjemno močan veter dvignil v celoti – skupaj z lesenim ostrešjem, da so ostali samo še goli zidovi!« je pripovedoval Kalinič, ki se je ravno v teh dneh prepričal, da so pločevinaste strehe ne samo težko nadomestljive in da na takih objektih gasilci ne morejo narediti drugega, kot jih prekriti s ponjavo, temveč da so tudi izjemno nevarne.

Šimen Zupančič

»Imeli smo primer devet metrov dolgega in štiri metre širokega pločevinastega kosa (velikost garsonjere!), ki ga je veter odnesel 70 metrov in je z vso silo priletel v drug objekt, tam je nastala nova škoda. Spomnim se, da smo pred dvema letoma med vetrolomom prav tako odstranjevali pločevinasto streho s hiše, ki jo je tja prineslo od sosedov in ljudje zaradi pločevinastega oklepa niso mogli ven.« Pri tem gasilec opozarja, da je gibanje na prostem v takem neurju sila nevarno. »Po zraku v takem vremenu letijo kosi v velikosti avtomobila – to je noro! Absolutno nihče ne sme biti zunaj. Tudi gasilci smo se na podlagi izkušenj naučili, da dokler se ujma ne umiri, ne gremo na teren. V takem vremenu se ne da pomagati, lahko naredimo samo še več škode oziroma se kdo resno poškoduje.«

Ko se veter umiri, pa se gasilci preobrazijo v krovce in kočevski priznavajo, da so že kar zverzirani.

Če je dobra za veter, ni za sneg

Za zdaj se ljudje na Kočevskem o protivetrni zaščiti streh ne pogovarjajo. »Naše strehe so narejene tako, da prenesejo večjo obremenitev od zgoraj, torej za velike količine snega. Na Primorskem pa so take, ki prenesejo več obremenitve od spodaj – torej so bolj odporne proti vetru. Pri nas imajo strehe zaradi snega tudi večji naklon, so bolj strme, kar je spet slabo za veter.«

Ampak na Kočevskem pade pozimi izjemno veliko snega, torej bi nastopile z ravnimi strehami druge težave. »Primorske strehe pri nas ne pridejo v poštev, bi pa morda bilo dobro razmisliti o kombinaciji strmih streh in bolje pritrjenih strešnikov. To, kar se zadnje čase dogaja v neurjih pri nas, ni klasičen veter – to so sunki vetra, ki ne prizadenejo vseh hiš v naselju, ampak je ena hiša popolnoma odkrita, sosednja pa ostane nedotaknjena. To silo in pustošenje narave je res neverjetno opazovati.«

S strehami nad podnebne spremembe

Na drugem koncu sveta, natančneje v Indiji, doživljajo najvišje temperature v zgodovini, zaradi dolgega obdobja, ko se živo srebro ni spustilo pod 40, grozijo suša, pomanjkanje vode in hrane. Zaradi tako visokih temperatur je umrlo že blizu 200 ljudi. Vročinski udari so vedno intenzivnejši, pogostejši in daljši. Če bo podnebje še naprej tako kazalo zobe, strokovnjaki opozarjajo, da so v nevarnosti številna človeška življenja, ne samo gospodarstvo tako izpostavljenih držav. Še enkrat velja omeniti opozorilo klimatologa Aljoše Slameršaka, da ne gre za zelene, temveč preživetvene politike za naslednje generacije! Deset mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu je prav v Indiji.

Hladne strehe

Če bi vsako leto prebarvali pet odstotkov streh, bi lahko s tem delom končali čez 20 let, privarčevali pa bi 24 milijard ton izpustov ogljikovega dioksida. Na vsakih 300 kvadratnih metrov prebarvanih streh naj bi prihranili deset ton izpustov CO2, kar je količina, ki jo v ozračje izpusti avto v dveh letih in pol!

Pri Mednarodni neprofitni organizaciji Natural Resources Defense Council (NRDC), katere moto je »Najboljša obramba za Zemljo« in ki združuje skoraj tri milijone članov in aktivistov, med njimi 600 znanstvenikov in odvetnikov, ti se po svetu ljudem trudijo zagotavljati pravico do vode, zraka in neokrnjene narave, opozarjajo, da je kar 60 odstotkov streh v indijskih mestih narejenih iz kovine, azbesta in betona. Takšne ustvarjajo nevarne toplotne otoke in še poslabšujejo onesnaževanje. Da o ljudeh, ki so pod takimi strehami brez klimatskih naprav, ne izgubljamo besed. Zato so že stekli programi in iniciative za hladne strehe, ki lahko s svojimi rešitvami v obliki specialnih premazov in kritin, ki odbijajo sončno svetlobo, pomagajo temperaturo znižati tudi do pet stopinj.

Za kakšen ukrep se bomo torej odločili v naši prestolnici, kjer se bo po izračunu švicarskega inštituta Crowther Lab in naše ARSO povprečna letna temperatura do leta 2050 dvignila za 3,5 stopinje Celzija, v najtoplejšem mesecu leta pa za kar osem stopinj? Da bo izmed vseh evropskih mest najtopleje prav v Ljubljani, je lahko presenečenj zgolj za tiste, ki ne slišijo podobnih svaril, kot je bilo tisto junijsko slovenskega Greenpeaca in pridruženih 40 različnih organizacij. Te so opozarjale, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in da smo v ključnem letu za sprejemanje odločitev za našo podnebno prihodnost.

Bele strehe

Medtem pa so pred časom ameriški strokovnjaki odkrili, da lahko z energijsko učinkovitimi zelenimi ali belimi strehami znižajo temperaturo zgradbe kar za 84 odstotkov.

Med pobudniki za bele strehe se je pred osmimi leti oglasil tudi Bill Clinton. Sledile so mu iniciative za belo streho, ko so prostovoljci prebarvali precej ameriških streh in tako zmanjšali stroške stavb za elektriko, potrebno za hlajenje.

Da imajo svetle kritine velik potencial, se strinja tudi dr. Mitja Košir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Enako je s tako imenovanim hladnim asfaltom. To so posebni asfalti s podobnimi lastnostmi in učinki kot hladne strehe. »Nazadnje sem takšnega zasledil v Los Angelesu in videl, da o tovrstnih talnih površinah precej razmišljajo. Za nekatera mesta v ZDA so že predpisali, da morajo v ožjem mestnem jedru stavbe imeti zeleno ali hladno streho. Če bi uporabili hladne strehe in svetel asfalt na globalni ravni, bi gotovo to imelo na podnebje ugoden vpliv. Študije so pokazale, da če bi vsem urbanim površinam povečali odbojnost za sončno sevanje, bi bil vpliv na letno temperaturo v rangu nekaj stopinj, vendar menim, da so te ideje utopične.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.