Slovenija po oceni prvaka Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, kljub drugačnim zagotovilom notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ni uspešna pri zaščiti južne meje, zato po njegovem Italija in Avstrija vse bolj zapirata svojo mejo in napovedujeta tudi dodatne ukrepe.
Odločitev o oddaji dveh javnih naročil za dobavo in postavitev dobrih 40 kilometrov ograje na meji s Hrvaško srbskemu podjetju Legi-SGS je pravnomočna. Pogodbo bodo predvidoma podpisali še ta teden, pogoji za začetek del pa bodo izpolnjeni do konca meseca. Izvajalec bo ograjo dobavljal sproti, glede na razpisno dokumentacijo pa mora zagotoviti postavitev najmanj 100 metrov ograje na dan, torej od 3000 do 3100 metrov na mesec.
V zunajparlamentarni SLS, ki je na zadnjih evropskih volitvah v navezi z SDS dobila eno poslansko mesto, se bojijo, da bo naša država postala migrantski žep. S tem strahom se stranke z desnega političnega pola in njim bližnje organizacije sicer soočajo oziroma strašijo že vrsto let. Da se njihovi strahovi ne bi uresničili, vlado, opozicijo in stroko pozivajo, naj sklenejo najširši dogovor »o načinu učinkovite zaščite Slovenije pred nevarnostmi in nepredvidljivimi posledicami nezakonitih migracij za našo državo in družbo«.
Ukrep, ki diši po ovaduštvu
Razmere zaradi nezakonitih migracij v nekaterih predelih Slovenije po oceni Podobnika postajajo nevzdržne. »Zato predlagam, da država zainteresiranim kmetom in drugim domačinom ob meji prizna in plača status neke vrste graničarjev, ki bodo opazovali mejo in obveščali policijo o nezakonitih migrantih,« je na facebooku zapisal Podobnik.
»Poznajo teren, imajo interes, da se nezakonite migracije ustavijo, za davkoplačevalce pa bodo obenem cenejši kot vojaki z oklepniki, ki se jih zdaj brez policijskih pooblastil pošilja na obmejna območja,« je svoj predlog pojasnil prvak SLS.
Ker nas je zanimalo, ali bi takšni graničarji opazovali le južno mejo, ne pa tudi sosedov, s katerimi so v sporu, in policiji javljali tudi njihove aktivnosti, smo poklicali Podobnika, ki je poudaril, da bi to sodelovanje med lokalnim prebivalstvom in policijo potekalo izključno glede nadzora meje.
Ob tem je pojasnil, da je ideja zrasla že pred časom, ko je bilo največ nezakonitih prehodov državne meje v Beli krajini. Podobnikovi pogovori z domačini so po njegovih besedah pokazali, da so pripravljeni prevzeti takšno vlogo v zameno za neko simbolično plačilo.
Od 323 tujih državljanov, ki jih je trenutno zaprtih v Sloveniji, jih je kar 176 v zaporu ali priporu zaradi organiziranja nelegalnih prehodov čez državno mejo, poroča spletni portal MMC. Ob tem navajajo najnovejše podatke Generalne policijske uprave o prijetjih tihotapcev od začetka leta 2018. Lani so jih tako do konca leta prijeli 153, letos do julija pa že 132.
Za takšen predlog pa so se zdaj odločili, tako Podobnik, ker težave z nezakonitimi migracijami naraščajo. »Po drugi strani je vtis, da se država ne sme ali pa ne more te težave lotiti. Država sicer hoče malce bolj konkretno pristopiti do problematike in so zdaj poslali vojsko, predvideno menda celo z oklepniki, brez policijskih pooblastil. To de facto pomeni, da bodo imeli približno enake možnosti, kot jim imajo kmetje in drugi domačini ob meji, ki ta teren poznajo bistveno bolje. To pomeni, da lahko posredujejo informacije policiji. Torej to, kar naj bi zdaj delala vojska, bi lahko delali kmetje in drugi domačini,« je prepričan predsednik SLS.
Takšno sodelovanje med lokalnim prebivalstvom in policijo bi po njegovi oceni prineslo tudi znižanje stroškov za nadzor meje, a ob tem poudarja, da to ne more nadomestiti policije in vojske s policijskim pooblastili. »To potrebujemo nujno in tudi, da je tega več, da se mejo za nezakonite migrante neprodušno zapre,« dodaja Podobnik.
Večina ljudi ne čuti sovraštva
»Velika večina ljudi želi živeti v čistem in varnem okolju. Velika večina ljudi nima nobenega sovraštva ali drugih negativnih čustev do nezakonitih migrantov, saj se mnogim smilijo,« je še dejal sogovornik. Po njegovih besedah so lokalni prebivalci v zameno za manjše plačilo pripravljeni zagotavljati dodatno informiranost policije.
Gre sicer za popolnoma neformalen predlog. »Trenutno pripravljamo besedilo za potrebne zakonske spremembe, ki jih bomo poskušali spraviti v proceduro prek naših predstavnikov v državnem svetu,« je za naš časopis še razkril Podobnik. Po njegovem gre le za eno izmed možnih rešitev problematike nadzora južne meje, na kateri pa stranka ne bo vztrajala.
